Sedanji sistem kapitalizma je na poti izumrtja

Gospodarstvo se bo moralo namesto na kratkoročne dobičke osredotočiti na dolgoročne potrebe ljudi

Kapitalizem, kakršnega poznamo, se približuje h koncu, ker ne služi dolgoročnim potrebam ljudi, ampak se osredotoča na kratkoročne dobičke, skupina raziskovalcev opozarja OZN. Gospodarska rast že desetletja temelji na porabi velikih količin poceni virov in energije, ko bodo ti pošli, se bo rast upočasnila, po poročanju New Zealand Herald. Znanstveniki finskega inštituta BIOS so ga pripravili za OZN in bo del poročila o globalnem trajnostnem razvoju, ki ga bo OZN objavila prihodnje leto.

Gospodarstvo se bo takrat moralo preusmeriti z dobičkov in rasti na trajnostnost in učinkovitost, česar sedanji sistem ne spodbuja. Tudi ekonomske modele bo treba ustrezno spremeniti. Glavni avtor študije dr. Paavo Järvensivu pojasnjuje, da je kriza dvojna. Prva je, da je pridobivanje fosilnih goriv vse težje in dražje, raba drugih virov energije pa jih ni dohitela. Ne glede na to, ali bo družba vztrajala pri izrabi fosilnih goriv ali bo prešla na druge energetske vire, bo prvič v zgodovini prisiljena, da bo morala vložiti več truda za pridobitev enake količine energije. Tehnologije za izrabo obnovljivih virov energije so šele na začetku razvoja, zato ne morejo hitro nadomestiti fosilnih goriv.

Ker ne bo več poceni vira energije, se bo gospodarska rast upočasnila, padel bo življenjski standard, odgovornost za to bodo ljudje naprtili politikom. Dr. Järvensivu in znanstveniki iz njegove skupine pravijo, da je treba poskrbeti, da bodo mesta postala bolj učinkovita, zmanjšati bo treba količino tovora in poletov, proizvodnjo hrane spremeniti tako, da bodo veliki in manjši narodi postali samooskrbni, kar pomeni, da bo treba več hrane pridelati lokalno. Energetsko intenzivne industrije, kot je gradbeništvo, bodo morale opustiti jeklo in uporabljati bolj trajnostne materiale, kot je les. »Ta kapitalizem ni tak, kot je naš,« pravi dr. Paavo Järvensivu.

Ker ne bo več poceni vira energije, se bo gospodarska rast upočasnila, padel bo življenjski standard, odgovornost za to bodo ljudje naprtili politikom.

Po poročanju portala Motherboard je dr. Paavo Järvensivu »biofizični ekonomist«, to je ekonomist, ki raziskuje vlogo energije in materialov v gospodarstvu. Poročilo njegove raziskovalne skupine kaže, da večina političnih in gospodarskih nestanovitnosti, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, izvira iz ekološke krize.

Dražja energija po besedah dr. Järvensivuja ne vodi nujno do gospodarskega propada. »Ljudje seveda ne bodo imeli enakih možnosti za potrošnjo, kot jih imajo zdaj, zato ni na voljo dovolj poceni energije, a to ne vodi avtomatsko do brezposelnosti in bede,« pojasnjuje.

Gospodarstva, ki so odvisna od moči trgov, sploh ne zaznavajo dolgoročnih problemov, kot so podnebne spremembe in uničevanje okolja, ker so preveč osredotočena na kratkoročne dobičke iz poročila izpostavlja Huffington Post. Po besedah dr. Järvensivuja je treba najti nove poti razmišljanja o gospodarstvu. Vprašati se bo treba, ali si bomo prizadevali za več potrošnje ali za okolje, katerem bo v prihodnje mogoče živeti.

Spremembe bodo zahtevali ljudje, ki jih skrbi za varno prihodnost. To utegne postati bolj pomembno kot novi iPhone.

Avtorji poročila na področju prometa predlagajo odmik od osredotočenja na lastništvo avtomobila, kar pri načrtovanju mest pomeni osredotočenje na kolesarjenje in pešce v kombinaciji z javnim prevozom na električni pogon. To bi bilo koristno za ljudi v širšem smislu, ker pomeni »manj prometa, manj lastništva zasebnih avtomobilov, ne pa nujno tudi manjšo kakovost življenja,« pojasnjuje dr. Paavo Järvensivu.

Prepričan je, da bodo spremembe zahtevali ljudje, ki jih še bolj skrbi za varno prihodnost. To utegne postati bolj pomembno kot novi iPhone ali dopust na Tajskem. Zatrjuje, da poročilo njegove raziskovalne skupine ne zahteva gospodarstva, ki ne bi bilo prepoznavno v primerjavi s sedanjim sistemom - vsaj ne na kratek rok.