Staš Zgonik

14. 9. 2018  |  Mladina 37  |  Družba

Dietna samopostrežba

Pediatri želijo omejiti izbirčnost pri šolski prehrani

Z novim šolskim letom so začela veljati nova pravila za prehrano v šolah in vrtcih. Natančneje, pediatri so ugotovili, da je šla izbirčnost staršev, ki za otroke zahtevajo najrazličnejšo prehrano na podlagi filozofskih prepričanj ali priporočil zdravilcev, odločno predaleč in da je treba zadevo spraviti nazaj v smiselne okvire. »Trenutno je ’moderna’ prehrana brez glutena oziroma brez laktoze, ki jo nekateri starši uvedejo tudi pri otroku, ki nima celiakije ali alergije,« pravi dr. Anja Koren Jeverica iz Službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo na Pediatrični kliniki.

Zahteve po posebnem prehranskem režimu včasih že mejijo na absurdne. »Izvedela sem za primer, ko je bila otroku predpisana dieta brez rdečih živil,« pravi dr. Špela Žnidaršič Reljič, pediatrinja iz mariborskega Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca. »Vem za vzgojiteljico, ki ima v oddelku 15 otrok, od katerih jih je devet na posebnih dietah.« Posebne diete so lahko medicinska nuja. Taka je denimo brezglutenska prehrana pri celiakiji ali prehrana brez mlečnih izdelkov pri ugotovljeni alergiji na kravje mleko. Pri takih otrocih je strogo spoštovanje diete ključno za njihovo zdravje.

Za medicinsko upravičene diete so šole in vrtci že do zdaj praviloma zahtevali zdravniška potrdila, do katerih pa so starši včasih prišli neupravičeno. »K zdravniku so prišli samo po potrdilo za dieto, ki jo je predpisal zdravilec in so jo sami že uvedli,« razlaga Špela Žnidaršič Reljič.

Zakon o šolski prehrani določa, da dietne obroke šola zagotovi »v okviru dodatne ponudbe, v skladu s svojimi zmožnostmi«. Te pa so pogosto omejene. »Mislim, da je povsem logično, da vrtci in šole niso restavracije in da nimajo zmogljivosti, da bi kuhali ’a la carte’ menije za otroke,« pravi dr. Anja Koren Jeverica. »Taka situacija je tudi potencialno nevarna za otroke, ki potrebujejo dieto iz medicinskega razloga, saj je v okoliščinah, ko ima dieto veliko otrok, verjetnost za napako dosti večja.«

V skladu z novimi priporočili, ki so jih spisali člani več sekcij Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu, lahko medicinsko upravičeno dieto trajno predpiše le zdravnik specialist z dodatnim znanjem z ustreznega področja, na primer alergolog za alergije. Potrdilo otrokovega izbranega pediatra, šolskega ali družinskega zdravnika bo večinoma veljalo samo začasno. »Otrokom bomo s priporočili omogočili pridobitev strokovno utemeljenih diet ter zmanjšali nepotrebne in včasih škodljive prehranske omejitve,« je prepričana Špela Žnidaršič Reljič.

Po mnenju dr. Jerneja Dolinška, vodje enote za pediatrično gastroenterologijo na mariborski Kliniki za pediatrijo, je ureditev ključna za zaščito visokega standarda šolske prehrane. »Vse preveč ljudi zahteva vse preveč diet. Nekatere so bolj, nekatere manj medicinsko utemeljene. Zraven so še verska, pa tudi čisto filozofska prepričanja. In ko je takšnih posebnih želja preveč, se šole začno spraševati, ali so jim sploh še sposobne ustreči. Skrbi me, da se utegne zgoditi, da bodo šole dvignile roke od zagotavljanja prehrane in staršem prepustile, da sami zagotovijo prehrano otrokom. V tem primeru bodo seveda na slabšem manj premožni.« To, da v Sloveniji vsak otrok v šoli dobi vsaj en topel obrok, je po njegovem mnenju izredno dobro. Smo med redkimi razvitimi državami, ki to omogočajo. »In zdaj nam grozi, da bomo zaradi preštevilnih zahtev z ne ravno prepričljivimi razlogi za posebne diete to izgubili.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.