Jure Trampuš

28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Politika

Pleh brez križa

Jakob Aljaž je vedel, zakaj na vrhu Triglava ni postavil križa, pač pa stolp

Kolorirana razglednica vrha Triglava iz leta 1912, na njej je dobro vidna zastavica z letnico

Kolorirana razglednica vrha Triglava iz leta 1912, na njej je dobro vidna zastavica z letnico
© Fototeka GMJ, Slovenski planinski muzej

Krščanski forum SDS je pripravil, kot so ga predstavili v tedniku Demokracija, predlog, ki naj bi »razbesnel neokomuniste in leve džihadiste«. Versko krilo SDS predlaga, naj se na vrh Aljaževega stolpa namesti križ, zdaj je na vrhu zastavica z letnico. »Takšna gesta bi bila neke vrste zahvala Jakobu Aljažu, duhovniku in zavednemu Slovencu, ki je podobno kot bl. Anton Martin Slomšek na poseben način povezal slovenstvo in krščanstvo. Navsezadnje bi bila takšna gesta vsaj simbolna potrditev krščanskih korenin evropske civilizacije, h kateri sodimo tudi Slovenci,« so zapisali.

Ni najbolj jasno, kaj ima ta predlog z džihadom in komunizmom, a pri SDS očitno ne poznajo zgodovine.

Jakob Aljaž, duhovnik, ki je postavil stolp, je bil rodoljub in planinec. Živel je v času nemško-slovenskih sporov, v času narodnostnega prerekanja o tem, čigava je zemlja, čigave so gore. »Ključno pri njegovem dejanju je bilo domoljubje, nacionalni ponos, slovenstvo, treba ga je razumeti v kontekstu nacionalnih bojev med Nemci in Slovenci, ki so se začeli po pomladi narodov, po pojavitvi čitalnic, taborov. Slovenstvo se je prebujalo na političnem, kulturnem področju, pa tudi področju, ki bi mu danes rekli športno. Nacionalni boj se je prenesel v hribe, odpirale so se slovenske in nemške planinske koče in Nemci so recimo govorili, da je Triglav očak nemškega naroda,« čas postavitve Aljaževega stolpa opisuje zgodovinar dr. Peter Mikša.

Triglav je najvišja gora v Julijskih Alpah, ima velik simbolni pomen. Aljaž je Nemce pravzaprav prehitel, odkupil je vrh, nanj postavil stolp, malo pod vrhom pa izklesal bivak, ki ga danes poznamo kot Staničevo zavetišče. A zakaj duhovnik Jakob Aljaž na vrh ni postavil križa, kakršen je v tistem času že stal recimo na Velikem Kleku (Großglockner), najvišjem vrhu sedanje Avstrije? »Jakob Aljaž je želel Triglav markirati predvsem kot slovenski prostor, to je bilo bistveno, in ker so križi takrat že identificirali vrhove v avstrijskih, švicarskih, nemških Alpah, bi bil triglavski le eden izmed njih, torej ne izrazito slovenski. S tem stolpom pa je Triglav resnično postal simbol slovenstva, ne katoliške vere,« dodaja Mikša.

Povsem podobno je pred leti v obsežni in pronicljivi študiji Nazaj v planinski raj, ki analizira alpsko kulturo in mitologijo Triglava, zapisal Boštjan Šaver. Izbira stolpa in ne križa je po njegovem mnenju posledica »potenciranja narodne identitete pred krščansko«. Aljaž je s tem dejanjem, pa tudi s pobudami za gradnjo slovenskih planinskih koč in ureditev poti oblikoval »prikrito inklinacijo slovenskega imperializma«, ki pa ga je treba razumeti tudi kot odgovor na germanizacijo Julijskih Alp.

Aljažev stolp in vrh Triglava sta z leti zgolj pridobivala simbolni pomen, najprej je moral zaradi postavitve stolpa na sodišče Jakob Aljaž, tožile so ga nemške organizacije, ker naj bi bil stolp uničil podzemno triangulacijsko točko, vendar niso bile uspešne. V času prve Jugoslavije je na Triglavu potekala pleskarska vojna, ko naj bi bili stolp izmenično barvali Italijani in Slovenci, eni v barve italijanske zastave, drugi jugoslovanske, orjunaši pa so na vrh Triglava prišli celo s puškami in streljali na italijansko stran. Na koncu je stolp postal siv, prebarval ga je Anton Knafeljc, oče slovenske markacije. Siva barva ni ostala večno, stolp je v času socialistične Jugoslavije dobil zvezdo in rdečo barvo, leta 1984 pa so ga, ko so snemali nadaljevanko o Juliusu Kugyju, znova pobarvali na sivo.

A vrnimo se h krščanskemu forumu SDS. Njegov predlog je v nasprotju s tistim, kar si je želel Jakob Aljaž. V svojem dnevniku je zapisal: »Saj ne gre zame, za vse nas Slovence gre. Triglav moramo vrniti Slovencem.« Torej vsem, »širom vse dežele«. Zahteva po križu na vrhu Aljaževega stolpa je torej povsem enaka dejanju tistih, ki so v imenu komunizma stolp pobarvali z rdečo barvo.

Križ na stolpu ne bi, kot pravijo pri SDS, »potrdil zaveze med Bogom in slovenskim narodom«. Zgodilo bi se nekaj drugega. »Triglav bi moral povezovati, ne pa ločevati,« pravi zgodovinar Peter Mikša, »če bi kdo, danes resnično želel postaviti križ na vrh Triglava, bi storil točno to, ločeval.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.