Peter Petrovčič

28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Politika

Sovražni govor na spletu

Bi bilo treba razmisliti o predlogu bivšega pravosodnega ministra Klemenčiča?

Bo Andreji Katič na koncu uspelo tisto, kar Goranu Klemenčiču ni

Bo Andreji Katič na koncu uspelo tisto, kar Goranu Klemenčiču ni
© Borut Krajnc

Danes velja, da lahko policija in tožilstvo izsledita anonimnega pisca sovražnih besed na spletu le, če dejanje opredelita kot kaznivo dejanje sovražnega govora. Če gre za prekršek – kot sovražni govor, prepovedan po zakonu o prekrških – pa možnosti, da od telekomunikacijskih ponudnikov zahtevata izsleditev pisca, nimata. Sovražni govor, ki po slovenski zakonodaji zdaj večinoma pomeni prekršek – in na spletu ga je res veliko – je torej nemogoče preganjati.

Prav to je bil razlog, da je ministrstvo za pravosodje, ki ga je vodil Goran Klemenčič, spomladi leta 2016 v sklopu sprememb zakona o prekrških predlagalo, da se organom pregona omogoči odkrivanje anonimnih piscev sovražnega govora, ki pomeni prekršek. Kot so zapisali v predlogu zakona, so, da bi dosegli sorazmernost posega v zasebnost, to možnost predlagali zgolj za sovražni govor, torej za prekrške, storjene zgolj v primerih »spodbujanja neenakopravnosti, nasilja ali nestrpnosti zoper rasno, versko ali drugo posebej ranljivo skupino«, ne pa pri vseh drugih, »klasičnih« prekrških …

A ta člen zakona je bil kasneje na parlamentarnem odboru za pravosodje v celoti črtan, saj naj bi pretirano posegal v komunikacijsko zasebnost. Črtanje člena so predlagali predstavniki poslanskih skupin SMC, DeSUS in SD, podprli pa soglasno vsi člani odbora za pravosodje. Za podoben, a precej bolj rigorozen poseg v zasebnost za potrebe pregona sovražnega govora na spletu so se lani poleti odločili v Nemčiji in zakon njihovi organi pregona tudi vestno izvajajo.

Tovrstne posege v zasebnost vedno spremljajo pomisleki. A slovenska zakonodaja spopad glede vseh oblik prepovedanega sovražnega govora onemogoča s tem družbeno zelo nevarnim pojavom, ki lahko pripelje do fizičnega nasilja. Vmesne faze se recimo kažejo v obliki nastanka paravojaških enot, kot je recimo Štajerska varda.

Če je torej omenjeni predlog spremembe zakona o prekrških pred dobrima dvema letoma morda zbujal skrb kot poseg v svobodo govora in povečevanje represije, bi nanj dandanes gledali tudi kot na predlog, ki je odgovor na družbeno realnost vseprisotnega stopnjevanja sovraštva. Andreja Katič bi lahko torej razmislila o tem, da ga še enkrat vloži v parlamentarno proceduro.

Katičeva se je sicer pred dnevi srečala tudi z generalnim državnim tožilcem Dragom Šketo, tema pogovorov je bil tudi boj s sovražnim govorom, pri čemer se nista dogovorila nič konkretnega.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.