Darja Kocbek

1. 10. 2018  |  Svet

Ko zavarovalnice vedo preveč

Ena najstarejših življenjskih zavarovalnic namerava ponujati samo še interaktivne police, ki ji omogočajo spremljanje načina življenja in zdravja zavarovancev

© Pixabay

Ena najstarejših življenjskih zavarovalnic v ZDA John Hancock je pred kratkim objavila, da bo ukinila klasične police za življenjska zavarovanja in prodajala samo še interaktivne police, ki ji bodo omogočale, da bo lahko prek elektronskih naprav in pametnih telefonov zbirala podatke, koliko zavarovanec telovadi in kako zdrav je. Prvo interaktivno polico so po poročanju Reutersa v tej zavarovalnici prodali leta 2015. Takšne police so že dobro uveljavljene v Južni Afriki in Veliki Britaniji.

Zavarovancem, za katere na podlagi podatkov z elektronskih naprav ali pametnega telefona ugotovi, da so s telovadbo in gibanjem izpolnili zastavljene cilje, zavarovalnica dodeli popust in druge nagrade, kot so kartice za nakup v trgovinah.

V organizacijah za varstvo podatkov in potrošnikov so že izrazili skrb, da interaktivne police s povezavami na elektronske naprave in pametne telefone zavarovancev z namenom zbiranja podatkov o njihovih aktivnostih in zdravstvenem stanju zavarovalnicam lahko omogočijo, da bodo v prihodnje prodajale življenjska zavarovanja le ljudem, ki jim bodo prinesli največ dobička, za ljudi, ki ne bodo pripravljeni sodelovati, pa bodo dvignili premije oziroma jih celo zaračali. V zavarovalnicah jim odgovarjajo, da so močno regulirane, dvig premij in spremembe polic pa morajo opravičevati z aktuarskimi izračuni.

Zavarovancem, za katere na podlagi podatkov z elektronskih naprav ali pametnega telefona ugotovi, da so s telovadbo in gibanjem izpolnili zastavljene cilje, zavarovalnica dodeli popust in druge nagrade, kot so kartice za nakup v trgovinah.

Guardian v uredniškem komentarju navaja, da ima v Veliki Britaniji takšno življenjsko zavarovanje sklenjeno 1,1 milijona ljudi. Jasno je, da bi se ljudje, ki se odločijo za sklenitev življenjskega zavarovanja, morali truditi, da bi bili bolj zdravi. Toda, če je to pripeljano do ekstremov, lahko spodkoplje eno od temeljnih načel zavarovalniškega trga. To je delitev tveganj.

Interes zavarovalnic je, da vedo čim več o svojih zavarovancih. Interes zavarovancev je, da zavarovalnice podcenijo, kakšno tveganje so dejansko zanje in jim tako določijo nižjo premijo, kot bi jim morale. Vsak zavarovanec upa, da bodo vsi drugi plačali premijo na podlagi dejanskega tveganja. Obe strani imata koristi, če se najdejo načini za zmanjšanje tveganja. Hiše, ki so zaščitene pred požari, so korist za obe strani, enako velja, če zavarovanec, ki je življenjsko zavarovan, preneha kaditi.

Tveganja zavarovalnice določijo na podlagi statističnih podatkov za velike skupine. Avtomobilsko zavarovanje za mlade voznike je iz tega razloga dražje. Toda statistične skupine z razvojem informacijske tehnologije, ki omogoča zbiranje velikih količin podatkov, postajajo manjše. V ZDA recimo eno od podjetij, ki se ukvarja z zbiranjem in obdelavo podatkov za zavarovalnice, za izračun zdravstvenih stroškov, ki so podlaga za oceno, katere ljudi se izplača zavarovati, uporablja 442 nezdravstvenih podatkov. Na podoben način bi si lahko zavarovalnice tudi pri nas v prihodnje izbirale zavarovance.

Eno od podjetij, ki se ukvarja z zbiranjem in obdelavo podatkov za zavarovalnice, za izračun zdravstvenih stroškov, ki so podlaga za oceno, katere ljudi se izplača zavarovati, uporablja 442 nezdravstvenih podatkov.

Zaradi tega je pomembno imeti obvezna zavarovanja, kot je zdravstveno ali pokojninsko zavarovanje, ki temeljijo na vzajemnosti, kar pomeni, da se tveganja porazdelijo med bolne in zdrave, bogate in revne. Do tega zavarovanja imajo pravico vsi in nikogar ni mogoče zavrniti.

Ponujanje nagrad ljudem, ki živijo bolj zdravo, koristi celotni družbi, kaznovanje tistih, ki ne živijo zdravo s slabšimi pogoji ali ožjim obsegom pravic, pa škoduje tistim, ki res potrebujejo zaščito. To je več kot jasno, če upoštevamo povezavo med nezdravim načinom življenja in nizkimi prihodki, zaključujejo v Guardianu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.