Dobri stric iz Amerike

V zadnji Mladini je bila objavljena skupinska fotografija mojih kolegic na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer je potekala zaključna prireditev projekta Partnerstvo za spremembe v navzočnosti najvišjih predstavnikov oblasti. Tudi sam se bil v dvorani, prireditev je bila tako rekoč obvezna in pred mojimi očmi se je odvijala predstava mojih predstojnikov, ki so se veselo in razigrano razgibavali na odru. Nekoč pred leti sem bil na predstavi monodrame v izvedbi direktorice gledališča. S kolegom sva sedela v prvi vrsti in direktorica se je na odru zvijala v tančicah in pritajeni svetlobi. Kolega je pripomnil: »Direktor ima pisarno, v kateri naj dela in vodi gledališče, ne pa da se na odru zvira in gunca afne.« Tudi moja izkušnja s partnerstvom je bila zanimiva: V podjetju, kjer sem bil vključen, so me seznanili z njihovim načinom upravljanja.

Ko pa sem jim predlagal, da se seznanijo še z aktivnostmi za pridobitev priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost, niso pokazali zanimanja. Vse procese in načine upravljanja jim namreč urejajo na sedežu multinacionalke v tujini. Glede na svoj dominanten položaj so si partnerstvo razlagali na svoj način. Če sem ga jaz razumel kot izmenjavo znanja in izkušenj v obojestransko korist, so ga oni kot priložnost za lobiranje, saj so mimogrede iskali informacije, ki bi koristile njihovemu projektu. Na ta način izgubljamo suverenost in postajamo vedno bolj hlapci tujih gospodarjev.

Malo pa se mi smilijo tudi sodelavci, ki bodo morali ob zamenjavi oblasti spet »guncati afne«, Bogve na katero čast in na katerem odru.