Darja Kocbek

22. 10. 2018  |  Politika

Zakaj fašisti na volitvah dosegajo boljše rezultate

V Braziliji se pred drugim krogom predsedniških volitev širi val sovraštva, ki je nevaren za ves svet

Jair Bolsonaro

Jair Bolsonaro
© Marcelo Camargo / Agência Brasil / WikiCommons

Jair Bolsonaro, ki mu javnomnenjske ankete napovedujejo zmago v drugem krogu volitev za brazilskega predsednika, ki bodo 28. oktobra, je v zadnjih tridesetih letih marginalni ekstremist v brazilski politiki. Znan je bil predvsem po čudaških, hujskaških izjavah, s katerimi je častil najhujše mučitelje vojaškega režima obdobju 1964-1985, državni udar leta 1964 je bil po njegovih besedah »obramba demokracije«, poslanki socialistov v parlamentu je zabrusil, da je preveč grda, da bi si lahko »zaslužila« njegovo posilstvo, govoril je, da bi raje izvedel, da je njegov sin umrl v prometni nesreči kot da je istospolno usmerjen. Potem, ko se mu je po štirih sinovih rodila hčerka, je dejal, da jo je zaplodil »v trenutku šibkosti«.

Še bolj neuravnovešeni so po besedah Glenna Greenwalda v The Interceptu njegovi politični recepti. Zahodni mediji Bolsonara pogosto imenujejo »brazilski Trump«, a ta nekdanji stotnik v času 21-letne vojaške diktature je veliko bolj podoben filipinskemu predsedniku Rodrigu Duterteju ali egiptovskemu diktatorju generalu Abdelu El Sisisju kot predsedniku ZDA Donaldu Trumpu.

Epidemijo kriminala bi recimo rešil tako, da bi v revne četrti poslal vojsko in policijo in jima dal »proste roke«, da bi lahko ubili vsakogar, za katerega bi posumili, da je kriminalec, čeprav bi tako umrli tudi številni nedolžni ljudje. Čilski diktator Augusto Pinochet in perujski diktator Alberto Fudjimori po Bolsonarovih besedah nista pobila dovolj domačih oporečnikov, vodilne domače politike bi pobil. Ljudi, ki naredijo spolno kaznivo dejanje, bi kastriral.

Zahodni mediji Bolsonara pogosto imenujejo »brazilski Trump«, a ta nekdanji stotnik v času 21-letne vojaške diktature je veliko bolj podoben filipinskemu predsedniku Rodrigu Duterteju ali egiptovskemu diktatorju generalu Abdelu El Sisisju kot predsedniku ZDA.

Z zmago v prvem krogu letošnjih brazilskih predsedniških volitev se je Jair Bolsaro preobrazil iz obrobnega klovna v vodilnega predstavnika politike v državi. Samo malo mu je zmanjkalo, da bi zmagal že v prvem krogu. Podprli so ga volivci večine demografskih skupin. V zvezni državi Rio de Janeiro je zbral zaskrbljivih 60 odstotkov glasov. Bolsarov sin Eduardo je bil vnovič izvoljen v zvezni parlament kot predstavnik mesta São Paulo z največjim številom glasov, ki ga je kateri koli kandidat za poslanca dobil do zdaj. Drugi sin Flavio je z večino glasov bil z veliko večino glasov izvoljen v drugi dom brazilskega parlamenta kot predstavnik Ria de Janeira.

Najbolj zaskrbljivo je, da bolj sovražno nastrojen in fašističen kot je bil kandidat, boljši izid je dosegel na tokratnih volitvah. Rodrigo Amorim, eden od kandidatov Bolsonarove stranke, je šokiral celo nekatere podpornike skrajne desnice. Oblečen v majico, na kateri je upodobljena pištola, je uničil plakat z vabilom na komemoracijo marca ubite temnopolte aktivistke za pravice pripadnikov LGBT in levičarske članice mestnega sveta v Riu de Janeiru. Zadnji stavek, ki ga je na spletnem omrežju Amorim objavil ob tej sliki in ga kasneje izbrisal, je bil: »Pripravite se levičarji: dnevi so vam šteti, če pridemo na oblast«. Kljub temu je bil izvoljen v mestni svet Ria de Janeira in to še z največ glasovi med vsemi kandidati.

Epidemijo kriminala bi recimo rešil tako, da bi v revne četrti poslal vojsko in policijo in jima dal »proste roke«, da bi lahko ubili vsakogar, za katerega bi posumili, da je kriminalec, čeprav bi tako umrli tudi številni nedolžni ljudje. Ljudi, ki naredijo spolno kaznivo dejanje, bi kastriral.

Glenn Greenwald opozarja, da je Brazilija peta največja država na svetu, ki za razliko od ZDA ali Velike Britanije nima starih demokratičnih institucij, ki lahko omejujejo izbruhe in najhujše zlorabe demagogov in avtoritarnih politikov. Tako ne more postavljati meja tistemu, kar namerava početi Bolsonaro.

Ena prvih njegovih žrtev je znani glasbenik in mojster tradicionalne brazilske plesno-borilne veščine capoeire Moa do Katendê. Kmalu potem, ko so objavili, da je prvi krog predsedniških volitev dobil Bolsonaro, je v kraju Salvador de Bahia vstopil v bar, v katerem so slavili bolsonarovi podporniki. Po poročanju očividcev je glasno zavpil: »Tukaj podpiramo delavsko stranko!« Eden od podpornikov je zatem zapustil bar, se čez deset minut vrnil z nožem in z 12 vbodi ubil 63-letnega Moa do Katendêja, ki je tako po poročanju Süddeutsche Zeitung postal najbolj znana žrtev vala sovraštva, ki ga je mogoče čutiti po vsej Braziliji. »Kaj imam jaz s tem, če nekdo, ki nosi majico z mojo podobo, naredi škandal,« se je čez nekaj dni odvzal Jair Bolsonaro.

Glenn Greenwald opozarja, da je standardni odziv establišmenta na vzpon demagogov, kot je Boldonaro, ta, da obtožuje tiste, ki jih podpirajo, jih zmerja, da so njihove odločitve primitivne, nazadnjaške, nelegitimne. S tem jih samo podžiga. Dokler bo establišment krivil le druge in se izogibal samokritiki, bodo volitve dobivali vse hujši populisti in skrajneži. Bolsonaro v Braziliji ni ne zadnji ne najhujši tak skrajnež. Je zgolj del globalnega trenda spodkopavanja liberalne demokracije, ki je posledica njenih lastnih napak.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.