Dominik Šik Vukovič

22. 10. 2018  |  Družba

Sovražnost športnih klubov do novinarjev

Pritoževanje vodilnih mož Bayerna nad poročanjem medijev je prvovrstna hipokrizija

© Pixabay

Na petkovi novinarski konferenci so vodilni možje Bayerna iz Münchna ostro napadli poročanje medijev o predstavah nogometašev in kluba. Na kratko bi lahko povzeli, da so predsednik kluba Uli Hoeneß, predsednik izvršnega odbora Karl-Heinz Rummenigge in športni direktor Hasan Salihamidžić (nemške) medije obtožili pristranskega poročanja ter napovedali tožbo. Odnosi med mediji in trenerji, nogometaši, direktorji, klubi niso vedno rožnati. In zakaj bi bili, saj je naloga medijev neodvisno poročati, klubi pa bi morali znati sprejeti kritiko, če je ta na mestu. Predvsem v času rezultatske krize pa na plano vedno znova privre sovražnost do dela novinarjev.

Ko govorimo o ekscesih s strani klubskih predstavnikov, se lahko spomnimo neokusnega in neprimernega izpada športnega direktorja Maribora Zlatka Zahovića marca letos, ko je po tekmi s Krškim na novinarski konferenci verbalno obračunal z novinarjem Ekipe Mitrovićem. Jose Mourinho, trenutno trener Manchester Uniteda, je tudi v stalni konfrontaciji z novinarji, ki jih krivi za razdor odnosov med igralci njegove ekipe. Na novinarskih konferencah odgovarja skopo in odrezavo, že večkrat pa se je tudi pripetilo, da je konferenco zaključil po le nekaj vprašanjih, brez konkretnih odgovorov.

Bayernova trojka je stopila še korak dlje, medijem je očitala preveč kritično poročanje o posameznih igralcih, posebej so izpostavili enega od najboljših vratarjev Neuerja, ki je v zadnjem obdobju v sila skromni formi, tako v klubu, kot tudi v nemški izbrani vrsti. K temu so dodali, da zaradi slabših rezultatov ne valijo krivde na medije, temveč zgolj ščitijo svoje igralce. Rummenigge je pojasnil, da so kritike zaradi slabih predstav upravičene, v kolikor ekipa ali posameznik ne igra dobro ter v isti sapi dodal, da si želijo precizno poročanje, ki temelji na dejstvih.

Z arogantnim nastopom je želela Bayernova sveta trojica preusmeriti pozornost od rezultatske krize. Stopili so v bran nogometašem in jih razbremenili pritiska, ki se je kopičil na njihovih plečih.

Pritoževanje vodilnih mož Bayerna nad poročanjem medijev je prvovrstna hipokrizija. Morda imajo le slab spomin in so pozabili, da je predsednik Hoeneß, ki je bil več kot leto dni tudi v zaporu zaradi utaje davka, žaljivo obračunal z nemškima reprezentantoma Mesutom Özilom ter Karimom Bellarabijem. Za slednjega je dejal, da je "bolan in neumen", Özila pa zaradi slabih iger označil za šibki člen reprezentance ter dodal, da igra za en drek. Očitno je v tem primeru šlo za svobodo mišljenja in izražanja, medijem pa tovrstna svoboda in pravica ne pripada oz. je omejena do točke kjer ogroža dominanten položaj Bayerna.

Vodilni pri Bayernu so s petkovo konferenco nakazali, da se zavzemajo za cenzuro medijskih poročanj, ki so preveč kritična do njihovega kluba. V Erdoganovem slogu želijo omejiti svobodo medijev. V Trumpovem slogu so obračunali z lažnivimi mediji, ki hočejo s krivičnim poročanjem oslabiti hegemonijo kluba. V sezoni 2016/17 je Bayern imel letni dohodek v višini 587 milijona evrov, kar je četrti najvišji dohodek nogometnega kluba na svetu za Manchester Unitedom, Realom in Barcelono, ki imajo več kot 600 milijonov letnih dohodkov. Njihov najbližji nemški zasledovalec, Borussia iz Dortmunda je imela v omenjeni sezoni 'le' 332 milijonov evrov prihodka. Gre za ogromno finančno prednost, ki bi se morala poznati tudi na igrišču, a po osmih odigranih kolih nemškega prvenstva je vodilni Dortmund 4 točke pred Bavarci. V kolikor Bayern ne osvoji Bundeslige, bo to velika katastrofa, neopisljiv polom. Za dosego ciljev se bodo poslužili vseh sredstev, tudi diskreditacije medijev, saj je finančni vložek prevelik, da bi jim lahko spodletelo.

Z arogantnim nastopom je želela Bayernova sveta trojica preusmeriti pozornost od rezultatske krize. Stopili so v bran nogometašem in jih razbremenili pritiska, ki se je kopičil na njihovih plečih. V slogu razvajenega otroka so vodilni možje Bayerna tarnali nad poročanjem medijev, ki so bili prestrogi do najbolj pridnega učenca v razredu. Seveda to ni prvi tovrsten izpad pri najuspešnejšem nemškem klubu, pred dvema desetletjema je na novinarski konferenci tedanji trener Giovanni Trapatonni popolnoma izgubil nadzor ter postal tarča posmeha v Nemčiji. Zatorej lahko rečemo, da se je FC Hollywood vrnil, prav tako pa šov in blišč. Razloge za to je moč iskati v specifičnosti športa.

Zaradi partikularnega režima, ki ureja športa je tudi način poročanja medijev in pričakovanje javnosti drugačno od drugih panog vsakdanjega življenja. Zgolj predstavljamo si lahko, kako bi na vsakotedensko poročanje o doseženih (poslovnih) rezultatih v posameznem podjetju reagiral trg ter mediji? Kako bi reagirala javnost ter mediji, če bi izvedeli, da je ta teden nekdo ali več njih v tovarni, poštnem uradu, vladi itn. delal pod svojimi zmožnostmi, pričakovanji, to pa je negativno vplivalo na rezultate? Športnikom in njihovim klubom se dogaja prav to. Vsak teden so pod drobnogledom medijev in javnosti. V kolikor ne dosežejo pričakovanega rezultata, jih lahko pritisk javnosti pokoplje. Pritisk javnosti prinaša breme, ki nekatere športnike, trenerje in direktorje zlomi, takrat pa se odprejo vsi ventili. Takrat se kaže s prsti na domnevno lažnive medije. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.