Dominik Šik Vukovič

  • Dominik Šik Vukovič

    27. 1. 2020  |  Svet

    Zakaj multinacionalke kupujejo nogometne klube?

    Konec avgusta 2019 je OGC Nice, francoski nogometni prvoligaš, dobil novega lastnika. Klub je prevzelo britansko podjetje Ineos, ki se primarno ukvarja s pridelavo in prodajo petrokemičnih izdelkov. V zadnjem obodbju Ineos veliko denarja vlaga v športne projekte, npr. kolesarsko super moštvo, zdaj ekipo Ineos oz. nekdanji Sky, pa v podvig Eliuda Kipchoga, ki je kot prvi pretekel maraton v manj kot dveh urah. Pri nakupu francoskega nogometnega kluba pa Jima Ratcliffa, ustanovitelja in šefa podjetja, ni vodila filantropska žilica, pač pa le želja po dodatnem zaslužku, po dodatnem oplemenitenju že tako bogatega bančnega računa. Ob nakupu kluba z Azurne obale, je Ratcliffe za francoske medije izjavil, da je Nica izpolnjevala oba pogoja za uspešen prevzem, torej »vrednost in potencial«. Več

  • Dominik Šik Vukovič

    7. 1. 2020  |  Svet

    Bojkot tekme v Podgorici je politično vprašanje

    V ponedeljek, 30. decembra, je bila v Podgorici na sporedu košarkarska tekma 13. kola regionalne Lige ABA med domačo Budućnostjo in beograjsko Crveno Zvezdo. Ob 18. uri, ko naj bi se tekma pričela, je na igrišču stala udarna peterka domačega moštva ter trije sodniki, gostov ni bilo. Vodstvo Crvene Zvezde se je namreč odločilo, da ekipa na tekmo ne odpotuje, ker »je (bila) ogrožena varnost celotnega moštva«. Zaradi protestov v Črni gori je vodstvo kluba, sprejelo »težko, a modro in preudarno odločitev«.  Več

  • Dominik Šik Vukovič

    25. 12. 2019  |  Družba

    Kam pluje primorska košarka?

    Morje lahko brez vidnejših znakov poslabšanja, doživi gromozanske spremembe. Prav to pa je lahko tudi zelo nevarno, saj prve težave in nepravilnosti opazimo šele, ko je že prepozno, da bi z ukrepanjem uspeli rešiti to čudovito brezmejno modrino. Več

  • Dominik Šik Vukovič

    10. 12. 2019  |  Družba

    Zakaj se nogomet ne more znebiti rasistov?

    Kdor le bežno spremlja poročanje o nogometu, je brez dvoma slišal za val rasizma, ki je zajel nogometne stadione širom Evrope. Rasisti so, na krilih svobode govora in vzpona nacionalističnih ter populističnih politikov, dobili veter v jadra in svojo nestrpnost do drugačnih začeli intenzivneje izražati. Seznam rasističnih izbruhov je iz tedna v teden daljši. Bolgarija, Anglija, Škotska, Francija, Italija, Srbija, Ukrajina, Španija, Rusija, Grčija, Slovaška, Hrvaška, Črna gora, tudi Slovenija ni izjema. Seveda pa ne gre le za evropski problem, saj imajo težave z rasizmom na stadionih tudi v Latinski Ameriki, predvsem v Braziliji in v Argentini. Stanje v sosednji Italiji je še posebej alarmantno, saj ne gre le za peščico idiotov na stadionu, kakor rasistične zmerljivke s tribun opravičuje Matteo Salvini, pač pa je celoten sistem osnovan tako, da ščiti rasiste. Več

  • Dominik Šik Vukovič

    17. 11. 2019  |  Svet

    Dvojna merila v boju proti dopingu

    Mednarodna kolesarska zveza je v sporočilu za javnost zapisala, da je najboljši hrvaški kolesar Kristijan Đurasek prejel štiriletno prepoved nastopanja, zaradi zlorabe dopinga. Po podatkih, ki so jih pridobili avstrijski organi pregona v operaciji, aferi Aderlass, si je Đurasek med letoma 2016 in 2019 pomagal z nedovoljenimi metodami in/ali s poživili. Afera Aderlass je izbruhnila na letošnjem Svetovnem prvenstvu v nordijskim smučanju, ki je potekalo v avstrijskem Seefeldu, kjer sta avstrijska in nemška policija izpeljali več racij, pri kršenju protidopinških pravil pa zasačili več športnikov. V javnosti je nato zaokrožil posnetek transfuzije krvi tekača Maxa Haukeja. Več

  • V soboto bodo po ulicah ponovno marširali neonacisti

    Prihodnjo soboto bodo po ulicah nemškega Bielefelda ponovno marširali neonacisti. Tako kot lani – ko se je na demonstraciji zbralo približno 400 ljudi – tudi letos desničarski skrajneži protestirajo, ker je Ursula Haverbeck še vedno v zaporu, kjer prestaja dveletno kazen zaradi zanikanja holokavsta. Haverbeckova, nekdanja žena vidnega člana nacistične stranke Georga Haverbecka, vztrajno trdi, da je "holokavst največja laž v zgodovini". Prav zaradi vztrajnega zanikanja obstoja holokavsta se že zadnjih 15 let bori z nemškimi organi pregona. Na letošnjih evropskih volitvah je bila tudi nosilka liste neonacistične stranke Die Rechte, ki je znana po skrajnih nacionalističnih stališčih. Več

  • Dominik Šik Vukovič

    6. 10. 2019  |  Svet

    Ko je denar pomembnejši od zdravja športnikov

    V Dohi se je pravkar zaključilo svetovno prvenstvo v atletiki. Prvo tovrstno tekmovanje, ki je bilo organizirano na Bližnjem vzhodu. V športno zgodovino pa se bo svetovno prvenstvo vpisalo zaradi ekstremne vročine in vlage, pa tudi zaradi porazne organizacije dogodka. Dvomi o organizaciji prvenstva v Dohi so se izkazali za popolnoma upravičene. Več

  • Dominik Šik Vukovič

    30. 9. 2019  |  Svet

    Konec rasizma na tribunah?

    Problem sovražnega diskurza in nestrpnosti v športu ima dolgo brado. Najbolj pereč problem predstavlja rasizem na nogometnih stadionih. Seveda ne gre zgolj za športni problem, temveč za širši družbeni pojav, ki se najočitneje manifestira v sosednji Italiji. A politiki, klubi, športniki ter drugi športni delavci so v minulem tednu napovedali odločen boj proti rasistom in nestrpnežem na tribunah. Več

  • Dominik Šik Vukovič

    9. 9. 2019  |  Svet

    Temna stran kolesarstva

    Kolo je sinonim za prevozno sredstvo, ki je do okolja prijazno, saj med kolesarjenjem v ozračje ne izpuščamo škodljivih toplogrednih plinov, kot npr. pri vožnji z avtomobilom. Med okoljsko najbolj škodljivimi športnimi dogodki pa najdemo številne kolesarske dirke. Dirka po Franciji – famozni Tour je največja kolesarska dirka na svetu – in spada med najbolj škodljive športne dogodke, gledano z vidika negativnih posledic, ki jih ta ima za okolje. Natančnih podatkov o izpustih toplogrednih plinov ni, a spremljevalna karavana dirke, v okolje izpusti gromozansko količino emisij. Problem ogljičnega odtisa spremljevalnih vozil skrbi tudi prireditelje dirk, ki napovedujejo zeleno revolucijo v kolesarskem svetu. Več

  • Dominik Šik Vukovič

    5. 8. 2019  |  Svet

    Kako reformirati kolesarstvo

    Kolesarska dirka po Franciji je tudi letos navdušila ljubiteljice in ljubitelje kolesarstva. Vse do zadnje etape ni bilo jasno, kdo bo osvojil skupno zmago na znamenitem Touru. Prvih 12 etap je osvojilo kar 12 različnih kolesarjev. Zelo izenačena in nepredvidljiva dirka je svoj epilog dobila šele v 19. etapi, ki so jo zaradi vremenske ujme prekinili pred zaključnim vzponom. V času dirke pa je Mednarodna kolesarska zveza (UCI) na svojih spletnih straneh objavila anketo, kjer so navijače spraševali o privlačnosti cestnega kolesarstva in o morebitnih reformah, ki bi k spremljanju tega športa pritegnile nove gledalce. Več

  • Dominik Šik Vukovič

    3. 7. 2019  |  Svet

    Zakaj je ženski nogomet zapostavljen in diskriminiran

    Trenutno je v sklepni fazi letos najpomembnejši nogometni turnir. Ne, to ni Zlati pokal, srednje in severnoameriško prvenstvo, ki ga gostijo Združene države, Jamajka in Kostarika. In prav tako ne Afriški pokal narodov, ki poteka v Egiptu pod pokroviteljstvom francoske naftne multinacionalke, ali južnoameriška Copa, ki poteka v Braziliji. To je svetovno prvenstvu v Franciji, letos je namreč na sporedu ženski mundial. Več

  • Pa ne že spet ta doping

    Kot strela z jasnega je kolesarski svet pretresla vest, da je Juan Jose Cobo, presenetljivi zmagovalec kolesarske dirke po Španiji leta 2011, kršil protidopinške predpise. Po (pre)dolgih osmih letih so pri Mednarodni kolesarski zvezi vendarle ugotovili, da so odstopanja v biološkem potnem listu sila nenavadna. Na morebitno zlorabo nedovoljenih poživil je kazalo več indicev, a najprej je potrebno vsaj na kratko pojasniti, kaj to je biološki potni list in kaj so v zvezi z omenjenim dogodkom v izjavi za javnost zapisali pri Mednarodni kolesarski zvezi. Več

  • Košarkar proti diktatorju

    Predstavljajte si, da ste zelo talentiran športnik, npr. košarkar. Pri šestnajstih letih že igrate v Evroligi, najelitnejšem košarkarskem tekmovanju v Evropi. Leto kasneje se v želji po igranju v ligi NBA preselite v ZDA. Pri devetnajstih letih se vam sanje uresničijo. Zaradi velike oddaljenosti od doma se zbližate z diasporo, tamkaj živečimi rojaki. Medtem se v domovini na oblasti utrdi avtoritaren voditelj, ki s spremembo zakonodaje poveča svoja pooblastila in moč, omeji svobodo medijev in drugo. Zaradi kritike režima se znajdete na seznamu neželenih oseb, pod nadzorom se znajde tudi vaša družina. V želji, da staršem in sorodnikom ne bi povzročali težav, prekinete vse stike z njimi. Pritisk se še poveča po neuspelem državnem udaru leta 2016. Režim v domovini ljudi preganja, muči, zlorablja, kršene so temeljne človekove pravice, vse seveda v imenu zagotavljanja državne varnosti. Leto kasneje vam prekličejo dokumente, ostanete brez državljanstva, za vami celo razpišejo mednarodno tiralico. Več

  • Dominik Šik Vukovič

    1. 5. 2019  |  Svet

    Kaj se v resnici dogaja na Šrilanki

    Na Šrilanki je počilo, na velikonočno nedeljo je prišlo do serije eksplozij v cerkvah in hotelih. V napadih je življenje izgubilo več kot 250 ljudi. Na priljubljen turističen otok, ki ga letno obiščeta več kot dva milijona turistov, se je ponovno vrnila panika. Etnično in versko pestra populacija otoka se je čez noč znašla v negotovosti, vsaj tako situacijo prikazujejo številni mediji, ki po napadih obširno poročajo o dogajanju. Vendarle pa so težave šrilanške družbe in politike mnogo globlje, verske in etnične napetosti so na otoku prisotne že vsaj od razglasitve neodvisnosti leta 1948.  Več

  • Aleksander Čeferin: Sramovati bi se morali vseh rasističnih, homofobnih in seksističnih žalitev

    V Londonu se je v začetku aprila odvila mednarodna konferenca #EqualGame, kjer so ključni ljudje evropskega nogometa debatirali o družbeni vlogi tega športa. Istoimenska kampanja, ki poteka pod budnim očesom Uefe, stremi k večji enakosti, vključenosti in raznolikosti v nogometu. Osrednji govornik je bil predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki je v svojem govoru izrazil razočaranje, da se na stadionih s tribun prepogosto širijo nestrpna in žaljiva sporočila. Povedal je, da bi se morali sramovati vseh rasističnih, homofobnih in seksističnih žalitev, ki so jih deležni igralci ter igralke v vseh starostnih kategorijah in na vseh nivojih tekmovanja, od profesionalnih do amaterskih, rekreativnih lig. Nestrpnost, ki jo vidimo v elitnih tekmovanjih, pa žal predstavlja zgolj vrh ledene gore sovraštva. Več

  • Kako denar spreminja nogomet

    Odbor Fife je 15. marca na zasedanju v Miamiju potrdil predlog uvedbe sprememb svetovnega prvenstva za klube. Po predlogu mednarodne nogometne zveze bo prišlo do velike reforme klubskega nogometa, glavni katalizator sprememb je (seveda) denar. Proti predlogu je najostreje nastopila Uefa, evropska nogometna zveza, ki bi z reformo lahko največ izgubila, tako z gledišča prihodkov, kot z vidika moči v nogometni sferi. S poletjem 2021 naj bi zaživelo prenovljeno klubsko svetovno prvenstvo, kjer bi se med seboj pomerilo 24 ekip z vseh celin. Ne glede na to, da bodo na tekmovanju lahko nastopale ekipe iz vseh kontinentalnih nogometnih zvez, pa je predlog problematičen, saj je še vedno preveč neznank in nejasnosti. Več

  • Dominik Šik Vukovič

    11. 3. 2019  |  Svet

    Nogometni Julian Assange

    Konec leta 2015 je na spletu zaživela spletna stran Football Leaks, kjer so skrbniki domene objavili nekaj pretresljivih novic o nečednostih, ki se dogajajo v nogometnem svetu. Od tedaj je Football Leaks z objavo številnih zaupnih dokumentov poskrbel za nelagodje mnogih nogometnih akterjev, tako igralcev, kot tudi klubskih funkcionarjev, odvetnikov, trenerjev, agentov, predstavnikov za odnose z javnostmi itd. Organi pregona so dolgo iskali odgovorne ljudi, ki stojijo za spletno stranjo, 16. januarja letos pa so na podlagi evropskega pripornega naloga v Budimpešti aretirali Ruia Pinta. Več

  • Kapitalu je dovoljeno vse, tudi kršenje človekovih pravic

    Prejšnji teden se je v Abu Dabiju zaključilo azijsko prvenstvo. Katar je s 3 proti 1 premagal Japonsko in nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo osvojil naslov. Na celotnem tekmovanju so prejeli le en gol. Od decembra 2010, ko je Fifa sporočila, da bo Katar gostil svetovno prvenstvo leta 2022, do danes je nogomet v tej zalivski državi storil velik korak naprej. Kako je Katar, ki je pol manjši od Slovenije in ima le 2,7 milijona prebivalcev, postal del nogometne elite? V zgolj enem letu je reprezentanca Katarja pridobila 68 mest na Elo rating nogometni lestvici, ki jo objavlja spletna stran eloratings.net. Katar zaseda zelo dobro 24. mesto, Slovenija pa se nahaja na 66. mestu. Več

  • Zakaj ni vsa slovenska košarka kot Luka Dončić?

    V Sloveniji bo potrebno odpreti debato o stanju in razvoju košarke. Kljub osvojitvi zlate medalje na moškem evropskem prvenstvu leta 2017, se je raven klubske košarke v preteklih dveh letih občutno znižala. Seveda se ta upad v kakovosti ni zgodil čez noč, a razkorak z Evropo in regijo se iz sezone v sezono povečuje. Razlogov za stagnacijo in postopno nazadovanje slovenske košarke pa je več. Več

  • Skoraj filmska zgodba reševanja nekega kluba

    Predstavljajte si, da ste na svojem poklicnem področju zelo dobri, nadpovprečno uspešni in izjemno produktivni, zato se za vaše usluge začnejo zanimati tudi številna tuja podjetja. Ponujajo vam boljše pogoje za delo in višje plačilo. Po tehtnem premisleku se odločite za selitev v tujino, saj vam bo to pomagalo pri naslednjem koraku vaše kariere. Izberete podjetje z dolgo tradicijo in velikim mednarodnim ugledom. Po podpisu pogodbe stvari lepo tečejo, povsem v skladu z dogovorom. Nato s poletjem v podjetje pride novi šef, spremeni vašo vlogo v podjetju, poleg tega pa vam podjetje ne izplača obljubljenega zneska za tekoči mesec. Nato ne prejmete plače še več mesecev, dokler se na obzorju, ob prehodu v novo leto, ne pojavi investitor, ki je pripravljen prevzeti podjetje in odplačati nastali dolg do zaposlenih. Vendar ta poskus propade. Kaj boste storili? Več

  • Lukomanija zajela tudi Ameriko

    Po dveh tretjinah glasovanja navijačev za All Star (slavno zvezdniško tekmo v košarkarski ligi NBA) je Luka Dončić prejel 2.220.077 glasov, s čimer se uvršča na četrto mesto med vsemi košarkarji v ligi. V zahodni konferenci, kjer nastopa za Dallas, zaostaja zgolj za superzvezdnikom LeBronom Jamesom. Zadnji vmesni rezultati glasovanja bodo objavljeni 17. januarja, glasovanje pa se zaključi v ponedeljek, 21. januarja, ko se k rezultatu navijačev prištejejo še glasovi igralcev in predstavnikov medijev. Upoštevajoč trenutne predstave Dončića ter vštevši glas ljudstva je verjetnost za njegov nastop na tekmi precej visoka. Lahko že govorimo o lukomaniji, ki ni zajela zgolj Slovenije, kjer se ljudje zbujajo ponoči, da bi spremljali tekme, temveč tudi ZDA. Več

  • Dominik Šik Vukovič

    31. 12. 2018  |  Družba

    Rdeči karton za rasizem v nogometu

    V sredo, 26. decembra, so v italijanski Serie A odigrali 18. krog nogometnega prvenstva. Praznični dan, ki je po zaslugi sv. Štefana dela prost, so številni preživeli v družbi nogometa. V živo na stadionih širom Italije si je tekme ogledalo 254.052 gledalcev, po televiziji pa je tekme spremljalo več milijonov navijačev. A dogajanje na igriščih žal so žal zasenčili rasistični izpadi na tribunah in nasilje med radikalnimi navijači po večerni tekmi med Interjem in Neapljem (Napolijem). Več

  • Dominik Šik Vukovič

    17. 12. 2018  |  Družba

    Kolesarski brexit

    V kolesarskem svetu se je dolgo šušljalo, da obstaja velika verjetnost, da se bo po desetletju končala uspešna zgodba, ki so jo ustvarjali pri britanski ekipi Sky (Team Sky). Iz najuspešnejše kolesarske ekipe zadnjega desetletja so sporočili, da se po koncu prihajajoče kolesarske sezone telekomunikacijski gigant Sky umika z mesta glavnega pokrovitelja. V kolesarstvu so ekipe namreč tradicionalno poimenovane po glavnem pokrovitelju, ki zagotovi finance. Smo priča kolesarskemu brexitu? Več

  • Dominik Šik Vukovič

    27. 11. 2018  |  Družba

    Nogometna tekma stoletja, ki je (še) ni bilo

    Spektakel, ki ga ponuja južnoameriški nogomet je izjemen, a ima dve plati. Prva finalna tekma pokala Libertadores, južnoameriške različice Lige prvakov, je pokazala ves blišč, ki ga to tekmovanje premore. Boca Juniors in River Plate, največja argentinska rivala sta se pomerila v epski tekmi, ki je bila polna emocij, huronskega navijanja in lepih nogometnih potez. Dvoboj se je končal brez zmagovalca. Povratna tekma je gledalce navdajala s podobnim optimizmom, a tega so skazili incidenti pred tekmo, ki so jo s sobote prestavili na nedeljo, nato pa odločitev o usodi tekme preložili na torkov sestanek med predsedniki klubov in organizatorjem tekmovanja. Napad huliganov, ki so s kamenjem napadli avtobus z nogometaši Boce je pokazal vso bedo, ki jo nogometno rivalstvo premore. Več

  • Dominik Šik Vukovič

    19. 11. 2018  |  Družba

    LGBT+ nogomet

    Konec novembra bo na legendarnem Wembleyju tekma med kluboma Stonewall FC in Wilberforce Wanderers AFC. Gre za ligaško tekmo v Middlesex County Football League Division One, enajstem nivoju angleške nogometne hierarhije. Sploh prvič v zgodovini bo na slavnem stadionu Wembley, ki sprejme 90.000 ljudi, odigrana sezonska tekma med ekipama, ki spadata v t. i. Non-league football oz. neligaški nogomet. To je pojem, s katerim v Angliji označujejo klube, ki ne nastopajo v prvih štirih nogometnih ligah, gre za klube, kjer igralci ne živijo od nogometa. Razlog za organizacijo tekme je novo partnerstvo med angleško nogometno zvezo in dobrodelno organizacijo Stonewall, ki je vodilna britanska organizacija na področju pravic LGBT+ skupnosti. Več

  • Čigav je Trst?

    3. november. Dan, ko v Trstu slavijo mestnega zavetnika svetega Justa (San Giusto). Letošnji občinski praznik bo šel v zgodovino kot dan, ko so po tržaških ulicah znova korakali fašisti. Fašisti tretjega tisočletja, kakor zase pravijo predstavniki gibanja Casapound, so ugrabili mesto in za ta dan napovedali shod ob 100. obletnici zmage v prvi svetovni vojni, ki je Italiji "vrnila" Trst, Gorico, Istro, Reko. Kljub nasprotovanju vseh tržaških verskih skupnosti, slovenskih zamejskih združenj ter ostalih organizacij, ki se predobro zavedajo nevarnosti potvarjanja zgodovine in vnovičnega vzpona fašizma, je občinska prefektura izdala soglasje za izpeljavo shoda. Trst je kot pristaniško mesto stičišče različnih jezikov, idej, kultur, tudi kraj, kjer se srečajo različna prepričanja. Prav zato so nasprotniki fašističnega shoda istega dne napovedali manifestacijo pod naslovom: Osvobodimo se fašizmov! (Liberiamoci dai fascismi!). Več

  • Dominik Šik Vukovič

    29. 10. 2018  |  Družba

    Simbol boja za izpustitev zaprtih in preganjanih Kataloncev

    Vodje političnih skupin Evropskega parlamenta (EP) ter predsednik Antonio Tajani so izbrali letošnjega dobitnika nagrade Saharov za svobodo misli. Letošnji nagrajenec je Oleg Sentsov, ukrajinski režiser, ki je leta 2015 prejel 20-letno zaporno kazen. V montiranem sodnem procesu je bil zaradi domnevnega načrtovanja "terorističnih napadov" na Krimu zoper ruskega okupatorja polotoka spoznan za krivega. Prejemnik nagrade je brez dvoma borec za človekove pravice, a žal gre pri podelitvi nagrade za leporečenje in sprenevedanje Evropskega parlamenta. Več

  • Dominik Šik Vukovič

    22. 10. 2018  |  Družba

    Sovražnost športnih klubov do novinarjev

    Na petkovi novinarski konferenci so vodilni možje Bayerna iz Münchna ostro napadli poročanje medijev o predstavah nogometašev in kluba. Na kratko bi lahko povzeli, da so predsednik kluba Uli Hoeneß, predsednik izvršnega odbora Karl-Heinz Rummenigge in športni direktor Hasan Salihamidžić (nemške) medije obtožili pristranskega poročanja ter napovedali tožbo. Odnosi med mediji in trenerji, nogometaši, direktorji, klubi niso vedno rožnati. In zakaj bi bili, saj je naloga medijev neodvisno poročati, klubi pa bi morali znati sprejeti kritiko, če je ta na mestu. Predvsem v času rezultatske krize pa na plano vedno znova privre sovražnost do dela novinarjev. Več

  • Zakaj se nihče v Sloveniji ne želi ukvarjati s težavami in pravicami sodnikov? 

    Pred letom dni je Slovenija v Istanbulu postala evropski košarkarski prvak, v istem obdobju pa so s stavko pričeli sodniki, ki so se košarkarski zvezi postavili po robu zaradi enostranskega sprejema sklepa o spremembi višine sodniških stroškov. Z omenjenim sklepom so sodnikom kilometrino znižali za 44 odstotkov, kar je privedlo do bojkota sojenja tekem pod novimi, spremenjenimi pogoji. V začetku oktobra so sprte strani dosegle sporazum o vnovični vzpostavitvi sodniških stroškov, ki so veljali že v pretekli sezoni. Odgovorni pri KZS, sodniški organizaciji in združenjih klubov so se zavezali, da bodo poiskali skupno rešitev po koncu tekmovalne sezone 2017/18. Kljub intenzivnim pogajanjem, jim skupne rešitve ni uspelo najti, s ponovnim enostranskim delovanjem košarkarske zveze pa so se razmere ponovno zaostrile. Več

  • Tudi vrhunski športniki so le ljudje in potrebujejo počitek. Tudi Luka Dončić.

    Moško košarkarsko izbrano vrsto septembra čakata dve kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu leta 2019. Nogometna reprezentanca pa bo pričela z nastopi v novoustanovljeni Ligi narodov pod okriljem Uefe, kjer so reprezentance razvrščene v skupine glede na kakovost, kar naj bi vodilo v bolj izenačene obračune. Obe ekipi bosta nastopili brez številnih najboljših športnikov. Odpovedi reprezentančnega vpoklica so v športu nekaj povsem običajnega, bodisi zaradi (celjenja) poškodb, bodisi zaradi prepotrebnega počitka ali pa zaradi kateregakoli drugega osebnega vzroka, kot je npr. spor med trenerjem in športnikom. Več