Vrhovna zasebna tožilka 

Ko smo že pri politiki v pravosodju, ne moremo mimo Barbare Brezigar, ki je med tožilsko kariero naredila tudi zavidanja vredno politično kariero. Brezigarjeva ni sodnica, je tožilka. To je funkcija, politično kvečjemu zanimivejša od sodniške. Tožilec je pač dejansko pogosteje sodnik kot pa sodnik sam – v njegovih rokah je odločitev, ali bo in koga bo obtožil ali ne, zoper koga bo zahteval pripor in zoper koga ne …

Kdo je Barbara Brezigar, vse prepogosto pozabljamo. Je nekdanja generalna državna tožilka, ki jo je na ta položaj imenovala vlada Janeza Janše leta 2005, tri leta za tem, ko je na volitvah za predsednika republike kandidirala kot protikandidatka pokojnemu dr. Janezu Drnovšku, in to kot kandidatka združene desnice na čelu s SDS. Na naslednjih predsedniških volitvah je bila celo vodja volilnega štaba kandidata SDS Milana Zvera. Brezigarjeva je za isto politično stranko sicer med tožilsko kariero opravljala politični funkciji pravosodne ministrice in državne sekretarke … Na položaju sekretarke je bila odgovorna za politično vodenje povsem novega »direktorata za tožilstvo«, ki ga je za politični nadzor nad tožilstvom uvedla druga Janševa vlada in je bil po padcu te vlade opuščen, saj je šlo za organ, kakršnega ne pozna nobena država, ki se ponaša s samostojnostjo in neodvisnostjo tožilstva.

Vsakič, ko je nehala opravljati katero izmed političnih funkcij, se je vrnila na tožilstvo – tam naj bi kot vsi drugi tožilci ravnala tako, da ohranja videz neodvisnosti. Kodeks državnotožilske etike o tem pravi: »Zaradi varovanja videza neodvisnosti ni primerno, da bi državni tožilec denarno prispeval ali nastopal v prid politične stranke ali samostojnega kandidata za politično funkcijo ali da bi javno podpiral kandidata politične stranke ali samostojnega kandidata, da bi sodeloval na političnih shodih ali zborovanjih.«

Barbara Brezigar odloča v primerih, povezanih s SDS, za katero je v preteklosti opravljala več političnih funkcij.

No, Brezigarjeva je večkrat ravnala drugače, kot zahteva kodeks. A danes je vrhovna državna tožilka. Pred kratkim je v postopku odločanja o priporu zoper samooklicanega vodjo t. i. Štajerske varde Andreja Šiška – postopek zdaj teče pred vrhovnim sodiščem – za tožilstvo napisala mnenje, da je pripor neupravičen in da torej tožilstvo odstopa od zahteve po njem. Glede na to, da celo tožilstvo predlaga Šiškovo izpustitev iz pripora, bodo vrhovni sodniki težko odločili drugače.

Na to kaže obsežna sodna praksa, pa tudi še en primer, v katerem je mnenje tožilstva nedavno napisala Brezigarjeva. Ko je letos poleti vrhovno sodišče razveljavilo eno izmed pravnomočnih obsodb nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, je napisala mnenje tožilstva. Vrhovnemu sodišču je sporočila, da tožilstvo odstopa od pregona oziroma predlaga razveljavitev (ob)sodbe. Brezigarjeva je bila za generalno državno tožilko sicer izvoljena tudi z glasovi tedaj vladne Ljudske stranke, katere poslanec je bil Kangler. Ko je tri leta pred tem kandidirala za predsednico republike, jo je med drugimi podprla SLS, katere pomembni član je tedaj še bil pravnomočno obsojeni, ki je bil tudi »z njeno pomočjo« letos poleti oproščen.

Vrnimo se k primeru Andreja Šiška. Zakaj je sporno, da je v njem odločala Brezigarjeva? Ker je odločala o priporu človeka, ki je pri domnevnem kaznivem dejanju sodeloval s članom ožjega vodstva podmladka SDS Matejem Lesjakom in po neuradnih podatkih še vsaj z dvema osumljencema, ki sta blizu stranki SDS.

Če Brezigarjeva po politični karieri že nadaljuje tožilsko, bi bilo vsaj pričakovati, da se bo izločila iz odločanja v politično občutljivih primerih, še posebej, če so povezani s SDS. Oziroma če tega že ne predlaga sama, da jo bo v takšnih zadevah izločilo vsaj vrhovno državno tožilstvo oziroma njegov kazenski oddelek, v katerem sedi in odloča.