Vasja Jager

26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Politika

Prišla, zmagala, odletela

Mateja Vraničar Erman je v nekaj dneh doživela svoj največji uspeh in usodni poraz 

Nekdanja ministrica, nekdanja sekretarka Mateja Vraničar Erman

Nekdanja ministrica, nekdanja sekretarka Mateja Vraničar Erman
© Borut Krajnc

Po vladah Boruta Pahorja in Alenke Bratušek se je uvedbe nepremičninskega davka lotila še vlada Marjana Šarca. Toda predlog, ki naj bi šel v javno obravnavo, je v nekaj dneh zakuhal svojevrstno burko. Šarčeva koalicija se je namreč obvezala pripraviti »davek na nepremičnine in premoženje, ki bo bolj obdavčil lastnike več ter večjih nepremičnin«. A pod taktirko državne sekretarke Mateje Vraničar Erman, ki je že kot finančna ministrica v mandatu prejšnje vlade pripravljala ustrezni zakon, je resor – zdaj ga vodi Andrej Bertoncelj – javnosti predstavil osnutek, ki gre na roko najpremožnejšim. Za nameček se je izkazalo, da je Vraničar Ermanova v novinarske mikrofone razlagala podrobnosti o predlogu, še preden ga je ministrstvu uspelo predstaviti vladajoči koaliciji. Vlada je sekretarko na zahtevo ministra za finance Andreja Bertonclja razrešila, usoda kontroverznega osnutka pa je negotova.

Prav uvedba davka na nepremičnine je eden izmed najpomembnejših projektov v karieri Mateje Vraničar Erman; kot prednostno nalogo ga je predstavila že na svojem zaslišanju za finančno ministrico leta 2016.

Ključna točka predloga predpisa, ki ga je pomagala pripraviti za Šarčevo vlado, je, da naj bi davek za stanovanja znašal 0,1 odstotka njihove vrednosti. Ta stopnja pa bi ostala ista ne glede na število stanovanj, ki jih ima v lasti posameznik. V praksi bi to na primer pomenilo, da bi bili premožni investitorji, ki zdaj plemenitijo svoj kapital s kopičenjem nepremičnin, obdavčeni enako kot vsi ostali – namesto da bi jim država s progresivno obdavčitvijo ustrezno omejila možnosti bogatenja na račun preostanka skupnosti. Tako pa je napoved novega zakona lahko razveselila približno 160 tisoč posameznikov, ki imajo v lasti več kot dve stanovanji; vrednost njihovih stanovanj po podatkih Dela znaša okoli 65 milijard evrov.

Mateja Vraničar Erman je nerazumljivi odpustek v izjavi za Televizijo Slovenija obrazložila z besedami, da »dejstvo, da nekdo poseduje dve nepremičnini ali več, ni dovoljšen razlog za razlikovanje obdavčitve«, predpisovanje progresivnega davka pa bi bilo po njenem »neustavno«.

To ne drži, slovenska ustava v ničemer ne omejuje izdatnejše obdavčitve tistih, ki imajo več premoženja kot večina ostalih. V nasprotnem primeru ne bi imeli progresivne obdavčitve po dohodninskih razredih, pač pa bi tudi najbogatejši Slovenec plačal enak odstotek davka kot socialno ogroženi. Zdaj že nekdanja sekretarka je s svojo pripombo verjetno hotela zvaliti odgovornost za neustrezno rešitev na ustavno sodišče, ki je leta 2014 razveljavilo že sprejeti zakon o davku na nepremičnine. A slednjega ni motila progresivnost obdavčitve, temveč neustrezne evidence Geodetske uprave, ki niso omogočale natančne opredelitve davčne osnove. Zdaj so te evidence neprimerno bolje urejene kot pred štirimi leti, na Gursu pa zatrjujejo, da ne bi smelo biti težav z ocenami vrednosti nepremičnin; argumenti državne sekretarke torej ne držijo.

To ni prvič, da je v ZDA šolana Mateja Vraničar Erman – magisterij iz javne uprave je opravila na Harvardu – izkazala pripadnost neoliberalnemu pogledu na svet. Kot finančna ministrica se je upirala povišanju zneska socialne pomoči na 331 evrov, ko pa je državni zbor vseeno potrdil predlog Levice in ministrstva za delo, je začasno ustavila izvajanje proračuna in zamrznila vsa izplačila. Še spornejšo vlogo je odigrala pri rušenju zdravstvene reforme, ki bi ukinila sistem dodatnega zavarovanja in zmanjšala stroške, ki jih zdaj za storitve javnega zdravstva plačujemo državljani in državljanke, zlasti najrevnejši. Vraničar Ermanova je kot finančna ministrica s svojim sistematičnim nasprotovanjem sesula reformo in dosegla oblikovanje predloga, ki bi namesto tega efektivno razbremenil tiste z najvišjimi zaslužki.

Toda na koncu državne sekretarke s položaja ni odneslo ščitenje najbogatejših, temveč neupoštevanje temeljnih pravil komuniciranja znotraj vlade. Ta jo je zaradi soliranja s prenagljenimi javnimi predstavitvami zakonskega predloga odstavila, na njeno mesto pa naj bi imenovala nekdanjo višjo finančno inšpektorico na finančni upravi Natalijo Kovač Jereb. Zaplet pa je novo opozorilo, da bo Šarčeva vlada glede na šibko kadrovsko sestavo, prilagojeno političnim kompromisom, s precejšnjo težavo obvladovala delovanje svojih resorjev.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.