Jure Trampuš

2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Družba

Odpoved

Nekritičnega pogovora o belem nacionalizmu ni bilo 

Naslovnica knjige Manifest za evropski preporod

Naslovnica knjige Manifest za evropski preporod

V petek je Mestna knjižnica Ljubljana sporočila, da pogovora o knjigi francoskega avtorja Alaina de Benoista Manifest za evropski preporod ne bo. Odpovedala ga je tik pred zdajci, na začetku tedna je še trdila, da želi »predstaviti in soočiti različna mnenja ter poglede in odzive na sodobno dogajanje v družbi«, a čez nekaj dni so se predstavniki knjižnice premislili. Razlog naj bi bil, kot je na Portalu Plus objavil razočarani prevajalec knjige Primož Kuštrin, da »niso bili seznanjeni z vsemi informacijami v zvezi s predstavitvijo knjige, ki so šele sedaj prišle do njih«.

O Francozu Alainu de Benoistu in Hrvatu Tomislavu Suniću, ki naj bi na prireditvi sodeloval, smo pisali v prejšnji Mladini. Kritično. Alain de Benoist je zagovornik etnopluralizma, ideje, ki zavrača »mešanje kultur«, hkrati je duhovni oče ameriškega gibanja alt-right, zagovornik ideje o ekskluzivni Evropi. Tomislav Sunić zagovarja podobne stvari, med drugim je o nevarnosti priseljevanja predaval podpornikom ameriškega Ku Klux Klana. Oba moti egalitarnost, oba moti »globalna-liberalna-progresivna svetovna ureditev«.

Po odpovedi prireditve so ljubljansko knjižnico obtožili, da je klonila pod »pritiskom ekstremnih levičarjev«, da se je zgodila »levičarska cenzura« in da bo naslednji korak »sežiganje knjig«. Boštjan M. Turk, ki je prireditev predhodno napovedoval na svojem profilu na Twitterju, je v odprtem pismu, objavljenem na Reporterjevi spletni strani, celo zapisal, da se s tem dejanjem»politični sistem, ki v svojih najbolj znanih knjižnicah prepoveduje predstavitev tujih knjig renomiranih avtorjev, uvršča med (pol)totalitarne sisteme«.

Nič od tega ni res. Navdušenci nad Benoistom lahko pogovor o prerodu Evrope pripravijo drugje, recimo v gala prostorih kakšne politične stranke, ki zagovarja podobne ideje.

Prav tako ni res, da gre za samo uglednega avtorja. Razmišljanje Alaina de Benoista je vseskozi sporno in tudi v francoskem prostoru je naletelo na veliko kritik. A težava ni v izdajanju knjig, živimo v demokraciji, knjige se ne prepovedujejo, težava je v tem, da je bil pogovor o njej zastavljen nekritično. Vodil pa naj bi ga Hrvat, ki je v nekaterih idejah še bistveno radikalnejši od Francoza. Tomislava Sunića rad navaja Richard Spencer, ideolog belega nacionalizma.

Kar pa seveda ne pomeni, da o takšnih knjigah ne smemo govoriti. Ali kot je ob neki priložnosti dejal dr. Mitja Velikonja: »Takšnih pojavov in gibanj in osebnosti ne gre ignorirati, še manj pa jim dajati še več glasu, kot ga že imajo – pač pa analizirati in kritizirati.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.