Šolska pravila

Kje je meja med svobodo veroizpovedi in ideološko nevtralnostjo šole?

Jure Trampuš
MLADINA, št. 45, 9. 11. 2018

V ljubljansko Osnovno šolo Livada hodijo otroci različnih narodnosti, šola je vzor sobivanja in vključevanja različnosti. Na fotografiji prihod učencev in staršev v to šolo

V ljubljansko Osnovno šolo Livada hodijo otroci različnih narodnosti, šola je vzor sobivanja in vključevanja različnosti. Na fotografiji prihod učencev in staršev v to šolo
© Borut Krajnc

Ministrstvo za šolstvo in šport ima že leta opraviti z različnimi vprašanji (pravzaprav se zanje ne meni), povezanimi s tem, kako naj bi bila javna šola hkrati avtonomna, versko nevtralna in vključujoča. V praksi to pomeni, da naj bi vključevala različnost tudi, kar zadeva vero, ne da bi se odpovedala svoji posvetni naravi. Gre za praktična vprašanja. Ali naj šola dovoli blagoslov v svojih prostorih? Ali naj dopušča različne jedilnike, oblikovane na podlagi verskih prepričanj? Ali lahko učitelji nosijo verske simbole? Jih lahko učenci? Jasnim odgovorom na ta vprašanja se je do zdaj ministrstvo za šolstvo izogibalo, smernice, dane šolam, so bile odvisne bolj od osebnih nagnjenj vsakega ministra posebej. Pred leti so bili sicer pripravljeni strokovni osnutki rešitev teh vprašanj, vendar jih je tedanji minister za šolstvo Igor Lukšič pospravil v predal.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay, Google Pay ali Flik.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: