Peter Petrovčič

9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Politika

Šiško ostaja v priporu

Je res storil kaznivo dejanje? Katero?

Andrej Šiško z vojsko pred kipom generala Maistra

Andrej Šiško z vojsko pred kipom generala Maistra
© Marko Pigac

Vrhovno sodišče je presenetilo z odločitvijo, da samooklicani vodja t. i. Štajerske varde Andrej Šiško ostane v priporu. Ne zato, ker naj bi bilo že na prvi pogled jasno, da je Šiško priprt protizakonito, ampak zato, ker so v zadnjih letih razvili drugačno splošno sodno prakso.

Odkar je ustavno sodišče ponižalo vrhovne sodnike v zadevi Patria – pravnomočno sodbo, ki so jo potrdili tudi oni, je ustavno sodišče razveljavilo – slednji z ustavnimi sodniki tekmujejo v tem, kako v odmevnih primerih najti kršitve procesnih pravic ali človekovih pravic, ter razveljavljajo pravnomočne sodbe in druge odločbe nižjih sodišč.

Zato je bilo pričakovati, da se bo to zgodilo tudi tokrat. Sploh ker je tožilstvo pri odločanju o Šiškovi zahtevi za varstvo zakonitosti glede zakonitosti pripora izreklo mnenje, da je Šiško po krivem priprt, ter vrhovnemu sodišču predlagalo, da pripor razveljavi in odločanje o obstoju pripornih razlogov vrne v ponovno odločanje. Nenavadno mnenje tožilstva – ki ga v takih primerih napiše vrhovni državni tožilec, ne pa pristojni tožilec v konkretni zadevi – je napisala vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar.

Tožilka Brezigarjeva je sicer že desetletja aktivna tudi politično in tesna sopotnica Janeza Janše in SDS, Šiško pa je pri storitvi domnevnega kaznivega dejanja sodeloval z vsaj enim funkcionarjem te stranke – s članom ožjega vodstva podmladka SDS Matejem Lesjakom, neuradno celo s tremi.

A vrhovno sodišče, ki se pogosteje odloči v nasprotju z mnenjem tožilstva, kadar to zahteva pripor ali obsodbo, kot pa obratno, je tokrat storilo slednje. Odločili so, da v tej fazi postopka zbrani dokazi o obstoju kaznivega dejanja zadostujejo za zahtevano stopnjo suma in naj zatorej Šiško ostane v priporu.

Zapisano seveda ne pomeni, da bo Šiško na koncu obsojen za kaznivo dejanje »ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve«. Res je Šiško zatrdil, da je ustanovil Deželo Štajersko, res je organiziral nekakšno paravojaško formacijo, ki naj bi to deželo branila, res je grozil vladi s prevratom, policiji z oboroženim uporom … kljub temu pa ni mogoče napovedati, ali bo zaradi tega obsojen po 359. členu kazenskega zakonika. Sodna praksa o tem kaznivem dejanju ne obstaja.

Prava vprašanja pa so še drugje. Daleč od tega, da bi zakonodajalcu namigovali, naj uzakoni nova kazniva dejanja, a to, kar je počel Šiško, je nevarno ravnanje, ki bi moralo biti prepovedano. Če bo Šiško oproščen, se bo to verjetno zgodilo predvsem zaradi pomanjkanja kaznivega dejanja, ki bi ustrezalo njegovemu ravnanju. Takšna inkriminacija, takšno posebno kaznivo dejanje ne obstaja, ker doslej po njem ni bilo potrebe. Bo zdaj drugače? Kako se bo država v prihodnosti odzivala na takšna združevanja? Je takšno združevanje ljudi ena izmed posledic sovražnega govora in se bo le še stopnjevalo? Ima država za reševanje tovrstnih resnih družbenih problemov kakšen načrt?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.