Izak Košir

23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Politika

Povečajmo volilno udeležbo

Zakaj so evropske volitve prav tako pomembne kot državne

© arhiv Mladine

Prihodnje leto, natančneje 26. maja, bodo v državah Evropske unije (EU) potekale volitve poslank in poslancev, ki bodo posamezne države zastopali v evropskem parlamentu (EP). Slovenska pisarna EP se je odločila začeti akcijo za povečanje udeležbe na volitvah, saj je ta v Sloveniji skromna, manjša od udeležbe na državnih in lokalnih volitvah. To je presenetljivo že zato, ker približno 70 odstotkov zakonov, ki jih sprejmejo v EP, vpliva na razmere doma. Ni nepomembno, kdo nas zastopa v Evropi, saj se tam odloča o odzivanju na podnebne spremembe in brezposelnost mladih, o varovanju zasebnosti, svobodi interneta, varstvu potrošnikov, človekovih pravicah ... »Britanski referendum o izstopu iz EU je pokazal, da nadaljnji obstoj EU ni samoumeven. Večina nas misli, da je samoumevna tudi demokracija, vendar se hkrati zdi, da je vse bolj ogrožena, kot načelo in kot družbeni sistem,« so zapisali v slovenski pisarni EP, kjer s spletnim projektom www.tokratgremvolit.eu volivk in volivcev ne želijo prepričevati, koga naj volijo, temveč, naj se volitev udeležijo.

V Sloveniji je bila udeležba na zadnjih evropskih volitvah zgolj 24-odstotna, s čimer smo se uvrstili na rep med državami EU. Še bolj skrb zbujajoč podatek je, da je na volišča odšlo samo 15 odstotkov mladih. Gre sicer za volilno bazo, ki je zaradi povezanosti s spletom najbolj izpostavljena lažnim novicam, populizmu in nacionalizmu, ki se napajajo pri evroskepticizmu.

Evropski poslanec Igor Šoltes, član stranke Zelenih, pravi, da se EU veliko ukvarja prav z mladimi in vprašanji, ki jih zadevajo, denimo z zaposlovanjem, izobraževanjem, prekarnostjo, preseljevanjem in digitalizacijo. »Mladi mi povedo, da jih EU zanima, da pa si želijo še več informacij in takšnih vsebin tudi v okviru šolanja, saj se temu še vedno ne posveča dovolj pozornosti. Prizadevam si, da bi več prostora namenili tudi nekonvencionalnim oblikam participacije, ki so bliže mladim. To pomeni večje vključevanje informacijsko-komunikacijskih orodij, družabnih omrežij in tudi razmislek o e-volitvah,« poudarja Šoltes, ki meni, da lahko z udeležbo na evropskih volitvah povemo, da želimo ohraniti EU kot skupnost miru in dialoga.

Evropska poslanka Tanja Fajon, članica skupine Socialistov in demokratov (S & D), pa poudarja, da za večjo udeležbo ne bo dovolj zgolj ozaveščanje, saj se je treba težave lotiti celostno, začenši z vzgojo doma in v šoli. »Mladi se morajo začeti zavedati, da s tem, ko ne odidejo na volitve, odločanje o svoji prihodnosti prepustijo drugim,« dodaja Tanja Fajon.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.