Skoči, pet!

Športna vzgoja je skupaj z likovno in glasbeno vzgojo nekoč sestavljala trojček tako imenovanih vzgojnih predmetov. Predmetov, ki v nasprotju z drugimi niso bili ocenjeni s številkami od 1 do 5, temveč s tristopenjsko besedno oceno: manj uspešno, uspešno in zelo uspešno. Veljali so za vsaj nekoliko manj »resne«, v primerjavi s siceršnjim poukom so ponujali nekakšno sprostitev. Tak sistem ocenjevanja je veljal vse od leta 1975 do uvedbe devetletke. »Ob uvedbi spremembe je stroka govorila o humanizaciji športne vzgoje, saj je bilo pri športni vzgoji kar nekaj negativnih ocen, a pretežno zato, ker so učitelji pogosto ocenjevali vedenje otrok, kot so prisotnost pri pouku, prinašanje opreme, ne pa njihovega znanja. Tudi materialne razmere za športno vzgojo so bile na veliko šolah precej slabe, zato so se učenci izogibali vadbi,« razlaga dr. Marjeta Kovač, profesorica na Fakulteti za šport.