Darja Kocbek

5. 12. 2018  |  Družba

Vse več ljudi spoznava, da brez odrekanja ne bo šlo

In tudi zato narašča odpor proti podnebnim ukrepom 

© Pixabay

Svet je močno skrenil s poti v boju proti podnebnim spremembam, je v nagovoru na mednarodnem srečanju voditeljev v okviru podnebne konference v poljskih Katovicah poudaril generalni sekretar OZN Antonio Guterres. Kljub številnim poročilom, ki kažejo, da moramo drastično zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, ukrepi niso zadostni in dovolj hitri. »Čeprav vidimo, kakšne posledice imajo podnebne spremembe, ne delamo dovolj, da bi jih zaustavili, ne ukrepamo dovolj hitro, da bi preprečili nepopravljive posledice,« je po poročanju STA poudaril Guterres.

Temeljni cilj konference je sprejetje tako imenovane knjige pravil za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma od leta 2021. Ko bodo ta pravila pripravljena, bodo pogodbenice pariškega sporazuma šele pripravile končne nacionalne cilje.

Prehod je lahko pravičen le ob upoštevanju interesov prihodnjih generacij in ljudi, ki že danes občutijo posledice podnebnih sprememb.

Očitno je, da je to, o čemer se pogajajo v Katovicah, precej pusto, saj se pogajajo o tehničnih vprašanjih. Delegacije iz nekaj manj kot 200 držav naj bi se do 14. decembra dogovorile o pravilih za prenos pariškega podnebnega dogovora v politiko. To je, kako bodo merili izpuste, kako transparentno morajo države voditi evidence, bodo za vse veljala enaka merila. Brez dogovora o teh zadevah izvajanja mednarodne podnebne politike ne bo mogoče meriti in primerjati. Velikega napredka pri konkretnem izvajanju podnebnih ukrepov v Katovicah ni za pričakovati, v die Zeit piše Alexandra Endres.

Znanost opozarja na vse hujše posledice, če ne bomo ukrepali. Pogodbenice so se leta 2015 v Parizu v zgodovinskem sporazumu dogovorile, da je segrevanje ozračja treba omejiti na največ 2 stopinji Celzija, dejansko pa bi ta meja morala biti 1,5 stopinje Celzija. Če človeštvo ne bo ukrepalo, se bo naš planet segrel za 3 do 4 stopinje Celzija. Da bi segrevanje še lahko omejili na 1,5 stopinje Celzija, je Svetovni forum za ocenitev podnebnih sprememb (IPCC) oktobra v posebnem poročilu navedel, »da je za uspešno doseganje (in ne preseganje) meje 1,5 stopinje Celzija v tem stoletju potrebna ‘hitra in vseobsežna tranzicija’ v nepremičninskem, energetskem, industrijskem in transportnem sektorju, pa tudi v mestih, pri grajenju in uporabi stavb ter urejanju zemeljskih površin nasploh«.

Treba se bo posloviti od nekaterih delovnih mest, recimo na področju premogovništva.

To po besedah Alexandre Endres terja spremembo sedanjega gospodarskega sistema vse od njegovih temeljev. Ni dovolj le zelena rast, ampak potrebujemo gospodarstvo, ki dobro deluje z manjšo rastjo, pa ideje, ki bodo omogočile takšno organizacijo proizvodnje in delitve, da bomo od tistega, kar bomo prigospodarili, vsi lahko dobro živeli.

Vlade o tem veliko razpravljajo, napredka pa ni. Na globalni ravni dosegajo izpusti toplogrednih plinov vedno nove rekordne vrednosti, krepi se odpor proti podnebnim ukrepom, za katerim stojijo močni interesi. Med njimi je najbrž tudi spoznanje vse več ljudi, da so potrebne zelo korenite spremembe in da brez odrekanja ne bo šlo, treba se bo posloviti od nekaterih delovnih mest, recimo na področju premogovništva.

Zaradi tega so na podnebni konferenci v Katovicah na mizi veliko več kot le tehnična vprašanja. Pogoji za dosego dogovora pa niso najboljši. ZDA grozijo z izstopom iz pariškega dogovora, nasprotovanje je nakazala tudi Brazilija, njegovi nasprotniki so v samih Katovicah, saj so na rudarskem območju in poljska vlada zahteva, da je na konferenci prihodnost delavcev na področju premogovništva osrednja tema. »Pravičen prehod,« je njeno geslo.

Toda prehod je lahko pravičen le ob upoštevanju interesov prihodnjih generacij in ljudi, ki že danes občutijo posledice podnebnih sprememb. In pravi čas zanj je zdaj.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.