Borut Mekina

7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Družba

Je Airbnb problem?

Zaradi airbnbja morajo v Ljubljani po novem študenti tudi decembra ven iz stanovanj, ki jih najemajo.

Zaradi airbnbja morajo v Ljubljani po novem študenti tudi decembra ven iz stanovanj, ki jih najemajo.
© lustracija: Marko Rop

V občini Ljubljana ga (uradno) še ne občutijo Ljubljanskega župana Zorana Jankovića Airbnb ne skrbi. V zadnjem intervjuju v Mladini je dejal, da imajo številni lastniki nepremičnin zaradi večjega turističnega obiska Ljubljane dobičke, češ, »nekoč so stanovanja oddajali študentom ali družinam, danes jih lahko turistom po višji ceni«. Zakonitost oddajanja stanovanj turistom prek Airbnbja naj bi bila po njegovem predvsem v pristojnosti finančne uprave, problem visokih cen nepremičnin pa da bo rešila gradnja novih.

A strokovnjaki menijo drugače. »V trenutnih razmerah ne verjamem, da lahko zasebni sektor v celoti nadomesti primanjkljaj stanovanj. Novogradnje v zasebnem sektorju gredo trenutno v bodisi lastniško zasedenost ali v nakup nepremičnine kot naložbe. Slednja redko pristane v klasičnem stanovanjskem najemnem področju, saj se predvsem v turistično zanimivih območjih Slovenije, kot sta Ljubljana ali Obala, ta stanovanja večinoma oddajajo kot kratkoročni najem prek Airbnb. Žal ta konkurira na stanovanjskem trgu najbolj tam, kjer so cene stanovanj že tako zelo visoke in je lastništvo večini mladih na začetku stanovanjske kariere in tudi dohodkovno šibkejšim nedosegljivo,« pravi Andreja Cirman, profesorica z Ekonomske fakultete, ki opozarja, da so zato mnoga mesta, kot so Berlin, Amsterdam ali Barcelona, oddajanje stanovanj prek Airbnb omejila v dobro reševanja stanovanjskih razmer lokalnega prebivalstva.

Mnoge institucije, od geodetske uprave do Študentskega doma v Ljubljani, že opozarjajo na negativne učinke razmaha Airbnbja v Ljubljani. Kot pojasnjuje državni sekretar z ministrstva za okolje Aleš Prijon, je takšna dejavnost v Sloveniji tudi v pristojnosti lokalne skupnosti, ki se mora odločiti, kje jo bo dopustila. »Ljubljana lahko prek občinskih odlokov ali prostorskih načrtov določene dele mesta ali ulice, tako kot to počne z odloki o pešcih ali kolesarjih, uredi kot področja brez te dejavnosti. A očitno v mestu tega problema še ne dojemajo kot dovolj resnega,« pravi Prijon, ki opozarja še na veljavno zakonodajo. Že zdaj, če se npr. Airbnb izkorišča za gospodarsko dejavnost, lastnik stanovanja v npr. bloku potrebuje stoodstotno soglasje etažnih lastnikov, če pa stanovanje oddaja občasno, je potrebno njihovo 75-odstotno soglasje in soglasje vseh sosedov.

In kako to počno v tujini? Govorili smo s predstavniki Berlina in Dunaja. Na Dunaju so zaradi platform tipa Airbnb pretekli mesec sprejeli nov prostorski načrt z novimi pravili za Airbnb. Natančneje, na Dunaju bodo Airbnb prepovedali v vseh stanovanjskih soseskah – območjih, namenjenih bivanju. T. i. home sharing ali delitev stanovanja bo dovoljena le, če bo lastnik stanovanje oddajal za zelo kratek čas, recimo za trajanje dopusta, so nam odgovorili iz mesta.

Še neizprosnejši so v Berlinu. Pravijo, da v skoraj vseh delih mesta primanjkuje stanovanj, zaradi česar poskušajo omejiti fond stanovanj, ki je namenjen počitniški dejavnosti. Prve ukrepe, s katerimi so omejili Airbnb, so sprejeli že leta 2014, še bolj pa so jih zaostrili letos. Vsako stanovanje, ki je v Berlinu namenjeno oddajanju, mora biti po novem registrirano, nove registracije pa so mogoče le v redkih primerih. V Berlinu ocenjujejo, da so tako mestu »vrnili« skupaj 4000 stanovanj. Po letos sprejetem zakonu pa morajo Berlinčani, ki oddajajo prek raznih spletnih platform tipa Airbnb, registrsko številko objaviti še na spletnem portalu, na katerem stanovanje oglašujejo.

Podobne omejitve veljajo v številnih drugih mestih. V New Yorku je recimo prepovedana oddaja stanovanj za manj kot 30 dni, če se stanovanje oddaja za krajši čas, mora lastnik ostati v stanovanju. V Amsterdamu bo od januarja mogoče prek takšnih platform stanovanja oddajati le še 30 dni na leto. Na Majorki, v Španiji, so Airbnb kar prepovedali, v Parizu je mogoče stanovanja oddajati največ 120 dni na leto, v San Franciscu je treba za Airbnb plačevati dodatni, 14-odstotni davek, v Barceloni se proti neregistriranemu Airbnbju bori 40 inšpektorjev, na Japonskem so junija letos zaradi novih pravil prepovedali 80 odstotkov vseh Airbnbjevih ponudb itd.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.