Peter Petrovčič

14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Politika

Zavajanje

Ne samo v medijih pod okriljem SDS, tudi v časniku Delo

»V Ljubljani raste kriminaliteta prosilcev za azil,« se je glasil naslov članka v sobotni izdaji časnika Delo. V podnaslovu je bila obrazložitev: »Policisti so letos v MOL obravnavali več kot 500 kaznivih dejanj, katerih osumljenci so državljani tretjih držav.« Če bi ostalo pri tem, bi prispevek lahko uvrstili med tiste, ki spodbujajo nestrpnost na bolj prefinjen in prikrit način. Pa ni.

Dva odstavka nižje je poudarek, izpostavljena vsebina iz članka, ki naj bi posebej pritegnila bralce: »V Ljubljani je bilo samo letos skoraj 600 kaznivih dejanj prosilcev za azil.«

Verjetno se vsi novinarji in uredniki, ki spremljajo področje migracij, zavedajo, da med državljani tretjih držav (torej držav zunaj EU) niso le prosilci za azil – ti so celo v manjšini. V večini so nerezidenti EU na začasnem delu v Sloveniji. Je zato upravičeno pričakovati, da so prosilci storili tudi manj kaznivih dejanj kot drugi državljani tretjih držav?

Podatki policije to potrjujejo: letos je v Ljubljani obravnavala 589 primerov domnevnih kaznivih dejanj, katerih osumljenci so državljani tretjih držav. Policija ne vodi evidence o prosilcih za azil, vodi pa strukturo osumljencev po državljanstvih, iz katere je mogoče z veliko stopnjo gotovosti sklepati, ali gre za prosilce za azil ali ne.

Če seštejemo primere, v katerih so bili osumljenci prosilci za azil, dobimo le še 127 domnevnih kaznivih dejanj. Ko pa podrobneje pogledamo strukturo, ugotovimo, da so bili v 91 primerih osumljeni državljani Alžirije, trenutno druge največje skupine prosilcev po številu vloženih prošenj. V tem primeru gre za anomalijo, odstopanje, morebiti manjšo organizirano kriminalno združbo, ki si zasluži vso pozornost policije.

Iz Pakistana, od koder trenutno prihaja daleč največ prosilcev za azil, je policija letos obravnavala zgolj dve osebi. Med osumljenci kaznivih dejanj pa v letu 2018 ni bilo niti enega državljana Sirije, Iraka ali Afganistana, od koder prihaja večje število prosilcev.

Med kaznivimi dejanji, ki so jih osumljeni državljani tretjih držav, je bilo torej letos v Ljubljani 20 odstotkov takih, ki bi jih lahko povezovali s prosilci za azil. Brez skupine prosilcev iz Alžirije, ki so odgovorni za trikrat toliko kaznivih dejanj kot vsi ostali prosilci skupaj, pa gre le še za 6 odstotkov.

Poudariti je treba, da v glavnem mestu kriminaliteta državljanov tretjih držav iz leta v leto upada. Tudi letos je je bilo manj kot lani. Povečanje kriminalnih dejanj prosilcev za azil pa je pričakovano, saj sovpada s povečanjem števila prosilcev. Veliko pove tudi podatek, da je med vsemi osebami, ki so letos vložile prošnjo za azil, zaradi kaznivega dejanja policija obravnavala le odstotek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.