Zagonetna dama slovenskega lutkarstva

Spoštovani, v zadnji Mladini (14. 12. 2018) je bilo objavljeno pismo gospe Eke Vogelnik. Gre za pismo, ki naj bi bilo odziv na izvrsten novembrski članek Vesne Teržan pod zgornjim naslovom, ki je bil posvečen Ajši Pengov, lutkovni umetnici, ki je pomembno zaznamovala razvoj lutkarstva v Sloveniji (in Bosni) v prejšnjem stoletju.

Avtorici članka in Mladini se zahvaljujemo za naklonjenost in prostor, ki sta ga izkazali lutkarstvu in ga razumemo kot kompliment ob 70-letnici Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL). Pismo gospe Vogelnik se vsebinsko ne navezuje na članek, niti ga ne moremo razumeti kot dobronamerni prispevek ob jubileju LGL. Avtorica pisma trdi, da ustvarjamo predstave brez lutk, naš festival pa primerja s pogrebom. Gledališču očita prehitro upokojevanje posameznih javnih uslužbencev, prepričana je, da se v LGL ne zavedamo dovolj, da so najuspešnejše predstave za otroke marionetne in trdi, da nam je nekaj novih le ona postavila na oder.

Žalosti nas, da se gospa Vogelnik ne veseli napredka, ki ga z uspehi v zadnjem desetletju beleži naše gledališče. Tako bienalni festival sodobnih lutkovnih umetnosti LUTKE kot gledališče sta namreč zasidrala Ljubljano na evropskem lutkovnem zemljevidu, kot enega osrednjih centrov sodobnega lutkarstva. V gledališču poleg razvoja stroke in uprizoritvenih praks skrbimo tudi za lutkovno dediščino in smo tudi na tem področju izjemno uspešni – v letošnjem novembru smo za projekt Lutkovnega muzeja prejeli posebno nagrado žirije Children in Museums Award v prestižni svetovni konkurenci. Zavedamo se, da mednarodnih priznanj ne bi bilo brez močne podlage, ki nam jo nudi okolje z bogato tradicijo, omikanostjo in privrženostjo. A gledališče ne počiva na preteklih zaslugah, temveč vlaga v ponudbo doma in na gostovanjih ogromne napore, v zadnjem desetletju smo praktično podvojili število prireditev in obiskovalcev (132.225 v l. 2017), na področju mednarodnih gostovanj pa izkazujemo celo petkratno preseganje rezultatov. Obenem skrbimo, da se izboljšuje tudi standard uprizoritvene kakovosti, v zadnjih desetih letih so predstave LGL prejele več kot 50 nagrad na različnih festivalih, od tega 14 glavnih.

Naj za konec odstremo še senco iz festivala, ki je razočaral gospo Vogelnik.

Programska usmeritev festivala, kakršno smo izoblikovali v zadnjem desetletju, se je izkazala za zmagovalno, tako pri domači in tuji stroki (prek 30 tujih delegatov) kot tudi pri publiki. Večina festivalskih predstav je vnaprej razprodanih, na letošnji, en dan krajši izvedbi, smo beležili 3.371 obiskovalcev, v okviru festivala pa smo izvedli tudi dve mojstrski delavnici, ki sta bili polno zasedeni. Dodatno vrednost festivala prinašajo tuji selektorji, ki videne predstave vabijo po festivalih širom Evrope, gre za poseben (večleten) odmev našega festivala, ki ustvarja posebno privlačnost festivala tudi za izvajalce. Kritičarka Nika Arhar je za MMC RTV Slovenija označila letošnji festival takole: “V našem prostoru edinstven festival ponuja dragocen vpogled v inovativne prakse lutkovnih raziskovanj in z zanimivimi nekonvencionalnimi, pa tudi nekaterimi bolj klasičnimi pristopi uspešno zavrača predsodek, da je lutkovno gledališče namenjeno pretežno odraščajočemu občinstvu.”.

V LGL se zavezujemo celovito izpolnjevati naše poslanstvo, ki zaobjema vse tehnike uprizarjanja in ima poseben poudarek na odraščajoči publiki, obenem pa obljubljamo še, da nas uspehi ne bodo uspavali!