Staš Zgonik

21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Politika

EkoLeben

Minister napoveduje »drzno« politiko zmanjševanja izpustov

Minister za okolje Jure Leben na podnebnem vrhu v Katovicah

Minister za okolje Jure Leben na podnebnem vrhu v Katovicah
© Twitter

Podnebni vrh v Katovicah po pričakovanjih ni prinesel nikakršnega preboja v skupnih svetovnih prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam. Sprenevedanje posameznih držav, ki spadajo med največje onesnaževalce, in sebični kratkoročni interesi so preprečili celo omembo letošnjega poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) v končnem dokumentu srečanja.

Minister za okolje Jure Leben se je iz Poljske vrnil razočaran in napovedal, da bo Slovenija kljub temu sama okrepila prizadevanja za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Na roko mu gre, da je cena emisijskih kuponov znotraj evropske trgovalne sheme, torej cena, ki jo morajo veliki onesnaževalci plačati za izpust tone CO2, v zadnjem letu občutno zrasla. Več let je znašala manj od deset evrov za tono, zdaj je približno 23 evrov za tono. Od začetka leta se je potrojila.

Prihodki od prodaje emisijskih kuponov se v Sloveniji stekajo v poseben proračunski podnebni sklad, ki bo imel prihodnje leto predvidoma na voljo 148 milijonov evrov. Ta denar bo namenjen številnim dejavnostim za zmanjševanje izpustov, od subvencij Eko sklada do sofinanciranja gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi.

Ena od postavk je tudi prispevek v evropski podnebni sklad, namenjen financiranju ukrepov za zmanjševanje izpustov v državah v razvoju. Minister Leben je napovedal, da bo Slovenija prihodnje leto podvojila svoj vložek. Evropska unija kot celota na leto za ukrepe, kot je na primer pogozdovanje ali preprečevanje krčenja gozdov, nameni približno 2 milijardi evrov. Slovenija, napoveduje Leben, naj bi prihodnje leto namesto letošnjih 3,5 milijona evrov v ta namen nakazala 7 milijonov.

Veliko pomembnejše so njegove napovedi o večji ambicioznosti pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Po zgledu nekaterih drugih evropskih držav, denimo Nizozemske in Velike Britanije, naj bi predlagal predčasno opustitev izrabe premoga v energetske namene. To bi seveda pomenilo predčasno zapiranje oziroma vsaj zmanjševanje proizvodnje v TEŠ. »Predlagal bom drzno politiko zmanjševanja izpustov, kaj bo s tako investicijo, pa se bo morala odločiti tudi vlada,« je dejal v pogovoru z novinarji.

Nizozemska se je denimo odločila, da bo moralo vseh pet delujočih termoelektrarn na premog nehati delovati najkasneje do leta 2029, med njimi tudi tri take, ki so jih zgradili leta 2015 in 2016. Edina možnost za ohranitev obratovanja je zamenjava goriva, torej prehod na plin. V Veliki Britaniji so sicer dopustili možnost nadaljnjega kurjenja premoga, a določili tako nizke meje izpustov, da brez uporabe tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika niso realne.

Termoelektrarna Šoštanj je ne glede na vse stranpoti gradnje šestega bloka in usihanje zalog velenjskega lignita pomemben člen slovenskega elektroenergetskega sistema. Ker omogoča razmeroma hitro prilagajanje proizvodnje nihanju porabe v omrežju, igra ključno vlogo pri uravnavanju frekvence in s tem pri zagotavljanju stabilnosti omrežja. Njena ustavitev bi bila povezana s precejšnjimi stroški za dodatne naložbe za nadomestitev.

A ljudje velikopotezno okoljsko politiko po večini podpirajo le, dokler jih preveč ne udari po žepu ali dokler ne moti njihovega načina življenja. Kaj je že v Franciji sprožilo gibanje rumenih jopičev? Predlagano zvišanje okoljske dajatve pri nakupu bencina.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.