Peter Petrovčič

28. 12. 2018  |  Mladina 52  |  Politika

Pregled leta: Razveljavljeno ljudsko glasovanje

Prvič sploh se je zgodilo, da je bil referendum razveljavljen in ponovljen

Letos se je v zvezi z »drugim tirom« zgodilo nekaj pomembnega. Ne, nič vsebinskega, gre za referendum, ki je bil razpisan zaradi zakona o drugem tiru. Prvič v zgodovini je vrhovno sodišče razveljavilo referendum in zahtevalo njegovo ponovitev.

To je bilo nasploh prvo ljudsko glasovanje, ki je bilo razveljavljeno. Z razveljavitvijo referendumskega glasovanja ali volitev sicer na splošno ne bi smelo biti nič narobe. Nasprotno, prav je, da najvišji sodniki to storijo, kadar je poteptana pravica ljudi, da soodločajo o pomembnih zadevah, kadar je zlorabljena volilna pravica, na glasovanju izkazana volja ljudi pa iznakažena.

V tem primeru ni bilo tako. Vrhovni sodniki so odločili v nasprotju z dolgoletno prakso ustavnega sodišča in drugih pristojnih državnih organov, da se v rezultate posameznega glasovanja ne posega, če nepravilnosti niso mogle vplivati na izid glasovanja. Referendumski izid so razveljavili na podlagi predhodne razsodbe ustavnega sodišča, v kateri to povsem nerealno zahteva, da vlada, če kampanjo financira iz proračuna, v njej ljudi obvešča, kakšni so razlogi za njen zakon in kakšni proti.

No, ker Cerarjeva vlada tega ni storila, kljub temu da je vladi to dolžnost ustavno sodišče naložilo šele po že izvedeni kampanji, so vrhovni sodniki referendum razveljavili.

Zakon je bil na prvotnem glasovanju potrjen, za zakon je glasovalo več ljudi kot proti njemu. Za razveljavitev zakona je glasovalo 9,49 odstotka vseh volivcev, za zavrnitev zakona pa bi jih moralo več kot še enkrat več, torej 20 odstotkov vseh volivcev – in to pod pogojem, da bi jih za zakon glasovalo manj. Da bi bil zakon o drugem tiru na referendumu zavrnjen, bi proti zakonu morali glasovati skorajda vsi volivci, ki so se referenduma udeležili, oziroma slabih 97 odstotkov. Nerazumno je bilo trditi, da bi državni denar za referendumsko kampanjo toliko vplival na izid referenduma. To je potrdilo tudi ponovljeno glasovanje, pri katerem vlada ni sodelovala v predvolilni kampanji, saj je zakon ponovno obstal.

S tem sta najvišji sodišči tako visoko postavili standard za veljavnost volitev in referendumov, da ta razveljavitev ljudskega glasovanja vsekakor ni bila zadnja. Če so razveljavili referendum o drugem tiru, potem je povsem nemogoče predvideti, kako se bodo odločili v primeru več zelo tesnih izidov nedavnih županskih volitev, če oziroma ko se bosta najvišji sodišči srečali s tem vprašanjem.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.