Vasja Jager

4. 1. 2019  |  Mladina 1  |  Družba

Bi Cankar volil Janšo?

Bežigrajske dijake so obtožili, da pisatelja neupravičeno prikazujejo kot levičarja – čeprav je bil točno to

V podporo humanosti – Cankarjev spomenik v Vrhniki v času migrantske krize, februar 2016

V podporo humanosti – Cankarjev spomenik v Vrhniki v času migrantske krize, februar 2016
© Borut Krajnc

V valu proslav ob obletnici plebiscita so se samostojnosti poklonili tudi dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad. Pripravili so več skečev, v katerih so nastavili ogledalo družbi – to pa ni bilo pogodu tistim, ki so v zrcalu prepoznali odsev svojega obraza.

Posebej jih je zmotil skeč, v katerem pisatelj Ivan Cankar z materjo razpravlja o političnih preferencah; že dan po proslavi je Nova24 objavila anonimko, ki naj bi jo bil spisal eden izmed ogorčenih dijakov, v njej pa je vodstvo gimnazije in avtorje programa obtožil blatenja stranke SDS in agitiranja za Levico. »Dopisa, s katerim so mahali na Nova24, vsekakor ni napisal kateri izmed naših dijakov, temveč je manipulacija. Besednjak je reportersko-esdeesovski in zame ni nobenega dvoma, da so anonimko sestavili sami in jo nato podtaknili namišljenemu dijaku,« pravi profesor filozofije na tej gimnaziji Jani Kovačič.

Sporna ni le oblika, temveč tudi vsebina očitkov; domnevni učenec je bentil, da naj bi bil v omenjenem skeču »Ivan vprašal mamo, ali je volila Levico; ker je ni, ji je to posredno očital. Vendar pa vemo, da je to le potvarjanje zgodovine in pa Cankarja, ki je bil zaveden Slovenec in nikoli ne bi podpiral idej Levice …« Ogorčenje neznanega avtorja je doseglo vrhunec, ko naj bi se bili njegovi sošolci spravili na stranko SDS: »Sledila je posredna kritika SDS, njeni volivci naj bi bili le manjšina, ki želi vladati proti večini, stranka naj namreč ne bi bila sposobna vladati in povezovati, temveč le govoriti. Levica pa je bila seveda zaradi prej naštetega edina opcija, ki ve, kako se stvarem streže. Sam sem takoj začutil močno politično vlogo, vendar je bila stvar kar močno skrita, zato sem šele po premisleku dojel, kam pes taco moli.«

Kovačič pojasnjuje, da gre za grobo potvarjanje dejstev. V resnici je dijaški Cankar v skeču spraševal mater, katero stranko je volila na letošnjih državnozborskih volitvah, in ona mu je odgovorila, da tisto, ki je zmagala; pri tem jo je pisateljev lik pokaral, da je hitro pozabila na svoja načela, saj je vsa leta podpirala levo politično opcijo. »Mladi so se delali norca iz avtoritet, kar je tudi prav. Med isto predstavo so zbadali tudi našo gimnazijo in nas, učitelje, pa jim seveda tega nihče ne zameri. Brez dvoma pa skrajna desnica ne premore takšne strpnosti in napada vsakogar, ki SDS omenja še kako drugače kot svetlo zvezdo vodnico zablodelega naroda,« pravi Kovačič.

Pripetljaj po Kovačičevem mnenju razkriva zlovešče težnje slovenskih populistov, ki ne trpijo drugačnega mnenja. »Videti je, da imamo špiclje SDS že vsepovsod, in to je resen problem. Ti ljudje ustvarjajo neko svoje vesolje in z njimi se ne da razpravljati. Smo tam, kjer je bila svoj čas weimarska republika, nevarnost fašizma je zelo velika.«

Nad tem bi bil zagotovo zgrožen tudi Cankar, ki je bil – v nasprotju z navedbami omenjenega špiclja na Nova24 – izpričan levičar, o čemer se je razpisal leta 1913 v eseju Kako sem postal socialist.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.