Darja Kocbek

7. 1. 2019  |  Družba

Če bi imeli na voljo dovolj delavcev, bi na leto ustvarili 65 milijard evrov več prometa

Zakaj so zombijska podjetja razlog za pomanjkanje delovne sile

© Pixabay

Pomanjkanje delovne sile ogroža gospodarsko rast, so prepričani številni strokovnjaki. Raziskava hiše PricewaterhouseCoopers (PwC) je pokazala, da so tudi v nemških srednje velikih podjetjih prepričani, da je pomanjkanje delovne sile največja ovira za njihovo rast. Pravijo, da bi na leto ustvarili 65 milijard evrov več prometa, če bi imeli na voljo dovolj delavcev. V EU po teh podatkih srednje velika podjetja na leto zaradi pomanjkanja delovne sile ustvarijo 270 milijard evrov manj prometa. Achim Dercks iz nemške industrijsko-gospodarske zbornice razlaga, da podjetja zaradi pomanjkanja delovne sile vlagajo v nove tehnologije manj, kot bi lahko.

Alexander Horn v Neue Uürcher Zeitung piše, da je vzročna povezava med pomanjkanjem delovne sile ter gospodarsko rastjo in naložbami podjetij preveč enostranska. Relativno visoka rast zaposlovanja je v bistvu posledica omejitev pri povečevanju produktivnosti, ki se kaže v vseh razvitih gospodarstvih. Že majhne rasti povpraševanja podjetja ne morejo več rešiti s povečanjem produktivnosti, vendar le še z novimi zaposlitvami.

Nemški BDP, to je povpraševanje celotnega gospodarstva, je med letoma 2012 in 2017 rasel povprečno za 1,4 odstotka na leto. Podjetja pa so morala na leto zaposliti okrog 1,5 odstotka več ljudi. To kažejo letni podatki o številu zaposlenih. Tudi ob upoštevanju dejstva, da je število zaposlenih večje tudi zaradi začasno zaposlenih, je jasno, da so omejitve pri povečevanju produktivnosti, dejanski motor, ki poganja rast zaposlovanja.

Nemčija je v 90. letih prejšnjega stoletja beležila letno rast produktivnosti za več odstotkov, med letoma 2005 in 2014 je rasla samo še po 0,8 odstotka na leto. Do danes se je padanje te rasti samo še pospešilo. 

Nemčija je v 90. letih prejšnjega stoletja beležila letno rast produktivnosti za več odstotkov, med letoma 2005 in 2014 je rasla samo še po 0,8 odstotka na leto. Do danes se je padanje te rasti samo še pospešilo. Po podatkih nemškega statističnega urada zdaj znaša rast produktivnosti v storitvenem sektorju le še 0,2 odstotka na leto. Tudi na področju industrije se je padanje rasti produktivnosti v zadnjih letih pospešilo. Na področju predelovalnih dejavnosti so podjetja v zadnjih letih svojo produktivnost povečala le še za 0,6 odstotka na leto. V nekaterih pomembnih gospodarskih panogah je ta rast že pod to stopnjo. V nemški strojni industriji produktivnost stagnira že vse od finančne krize.

Ti podatki kažejo, da mehanizem za povečevanje produktivnosti z inovacijami ne deluje več dobro. Inovacije, ki pripomorejo k dvigu produktivnosti, učinkujejo le v kombinaciji z razvojem novih izdelkov in postopkov, ki vodijo do boljših strojev, opreme ali celo stavb.

Razlog za to je gospodarsko-politični. Gospodarska politika držav vključno s politiko centralnih bank je že dalj časa usmerjena v preprečevanje gospodarskih kriz oziroma v zmanjševanje njihovih učinkov. Ta politika v času konjunkture še posebej pa, ko se rast začenja ustavljati, z vsemi mogočimi sredstvi podjetja ohranjajo pri življenju.

V zombijskih podjetjih so zaposleni tudi številni delavci, ki manjkajo inovativnim podjetjem. Ker zombijska podjetja niso sposobna povečati produktivnosti, ta manko rešujejo z delavci.

Tako preživi vedno več podjetij, ki bi v manj ugodnih tržnih razmerah propadla. Ti zombiji so gospodarsko prešibki, da bi lahko vlagali v nove tehnologije. Poleg tega vežejo nase pomembne vire, ki bi jih potrebovala zdrava podjetja za hitrejši tehnološki razvoj. V zombijskih podjetjih so zaposleni tudi številni delavci, ki manjkajo inovativnim podjetjem. Ker zombijska podjetja niso sposobna povečati produktivnosti, ta manko rešujejo z delavci.

Pomanjkanje delavcev je tako pokazatelj, da živimo v okolju, v katerem lahko preživijo tudi najmanj produktivna podjetja. To pa je ovira za spremembe, ki temeljijo na produktivnosti. Spremembe, ki bi jih pospešila rast produktivnosti z visokimi vlaganji, bi verjetno povzročile še večje pomanjkanje delovne sile. Toda to bi bil po besedah Alexandra Horna dober znak.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.