Neetični tožilec

Ko sem prebrala članek »Neetični tožilec« (Mladina, 4. januar), sem se spraševala, ali je naš generalni državni tožilec Šketa neodvisen ali ni. Se je res zaradi politike (NSi) obrnil na komisijo za etiko in integriteto, rekoč, da se bo o nadaljnjih korakih glede vrhovnega državnega tožilca Kozina odločil , ko bo prejel njeno mnenje? V zadnji številki Mladine sem z zadovoljstvom prebrala »odmev« gospe Erike Repovž, svetovalke za odnose z javnostmi pri Vrhovnem tožilstvu RS, da mnenje NSi ni imelo nobenega vpliva, in s tem utrdila moje (naše) zaupanje v neodvisnost te institucije. Mnenje komisije je prišlo in Šketa se je na veliko zgražanje desnice odločil, da ne bo sprožil nobenih konsekvenc. SDS pa si želi Kozinčeve »glave«. Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je na vlado naslovil poslansko vprašanje, ali je Kozina še primeren za vrhovnega državnega tožilca. Mogoče se ga hočejo znebiti, ker preveč dobro pozna »tajkune«, velike gospodarske kriminalne zgodbe in dejstvo, da so bile » v te brezsramne in rušilne posle vpletene vse glavne družbene strukture«?

Še vedno pa se sprašujem, ali je vrhovni državni tožilec Jože Kozina res kršil priporočila in kodeks tožilske etike in škodoval nepristranskosti in ugledu, kot se je izrekla komisija za etiko. Moj laični pogled na to je drugačen. Kaj je izjavil na državnozborski komisiji? »…da je zelo zadovoljen, da je v Državnem zboru tudi stranka Levica, ki bo delavcem in delu vrnila pravi pomen.« Dejal je tudi, da bo treba podjetnikom odvzeti moč, jih ustrezno obdavčiti, »ne pa poslušati jokanja, da bodo šli v tujino; naj gredo«. Poudaril je, da smo v Sloveniji dosegli dno, kar zadeva pravice delavcev. Te besede je izrekal na državnozborski komisiji, ni opravljal tožilskega dela, niti ni sprejemal poklicnih odločitev. Že slišim, da je vseeno in da mora kljub temu paziti na svoje izjave. Po mojem mnenju se je vendar samo zavzel za človekove pravice in svoboščine ter dostojanstvo delavcev. Ni kazal naklonjenosti Levici kot stranki, ampak naklonjenost in upanje, da bo za delavce bolje. Končno! Samo predstavljam si lahko, s čim vse se je pri svojem tožilskem delu že srečal. Je zato res pristranski? Njegova reakcija zame predstavlja odraz neke osnovne (od marsikoga že skoraj pozabljene in opuščene) etike in morale, pomeni večji in ne manjši ugled. Vse drugo se mi zdi bolj izkrivljeno dojemanje situacije in »črkobralsko« tolmačenje kodeksa etike. Raje pa se zadržim in ne bom razpredala o resnični pristranskosti, odvisnosti, ali povezanosti nekaterih tožilcev ter sodnikov s političnimi strankami v preteklosti in tudi v sedanjosti. Obsojam licemernost in dvoličnost desnih.