Marjan Horvat

18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Svet

Poziv h končanju »pozabljene vojne«

Med žrtvami vojne v Jemnu je tudi 85 tisoč otrok, ki so umrli zaradi podhranjenosti

Podhranjeni otrok v eni izmed bolnišnic v Jemnu

Podhranjeni otrok v eni izmed bolnišnic v Jemnu
© Profimedia

Jemen, država na skrajnem jugu Arabskega polotoka, je že več kot tri leta v primežu krvave državljanske vojne. V spopadih med »uporniškimi« šiitskimi Hutiji ter vladnimi in provladnimi sunitskimi enotami je umrlo 60 tisoč ljudi, šestina žrtev je bila civilistov. Po ocenah človekoljubnih organizacij je več kot polovica prebivalstva v tej državi močno podhranjena. Izbruhnila je epidemija kolere, znova se pojavlja davica. Dva milijona ljudi je moralo zaradi vojne zapustiti svoje domove. Zaradi katastrofalnih razmer v državi so najbolj ogroženi otroci. Organizacija Save the Children navaja grozljiv podatek, da je v treh letih umrlo 85 tisoč otrok, mlajših od petih let. Vsako leto, če se ne bo končala, bo vojna terjala novih 15 tisoč žrtev med najmlajšimi. Združeni narodi so razmere v tej državi že avgusta lani poimenovali »najhujša humanitarna katastrofa«.

Verske in etnične napetosti so med prebivalci današnjega Jemna – severni, šiitski in južni, sunitski Jemen sta se združila v enotno državo šele leta 1990 – tlele v vsem 20. stoletju. A okrepile so se šele z »arabsko pomladjo«, ki je leta 2012 zajela tudi to državo. Zaradi vstajnikov, ki so zahtevali demokracijo v državi, je moral odstopiti dolgoletni jemenski predsednik, vendar pa je ta »pomlad« tudi v Jemen vnesla nestabilnost in v prebivalstvo razkol po verskih in etničnih pripadnostih. Ta se je po letu 2015 – s pomočjo Savdske Arabije in drugih sunitskih držav in ZDA provladnim silam ter s pomočjo Irana »uporniškim« šiitskim Hutijem – razplamtel v krvavo vojno.

Decembra lani, tri leta po začetku spopadov, so sprte strani v Stockholmu podpisale mirovni sporazum. Z njim so se zavezale, da se bodo umaknile iz pristaniških mest ob Rdečem morju, tudi iz največjega med njimi, Hudajde, in s svojim umikom znova omogočile delovanje humanitarnih koridorjev, skozi katere v Jemen prispe 70 odstotkov vse mednarodne človekoljubne pomoči. Po sporazumu naj bi nad udejanjanjem njegovih določil bdele mirovne enote ZN.

Poznavalci so že ob podpisu opozarjali, da bo mir, ki naj bi ga sporazum zagotavljal, krhek, saj v pogajanjih na Švedskem niso sodelovale države, ki so po mnenju poznavalcev krive za vojno v Jemnu, torej Savdska Arabija, Iran in ZDA. Poleg tega pristojnosti enot ZN na misiji v Jemnu niso jasno opredeljene. Tudi zato danes obe strani druga drugo že obtožujeta kršitev sporazuma.

A vendar mirovni sporazum, čeprav določa le vzpostavitev koridorjev za človekoljubno pomoč, daje jemenskemu prebivalstvu žarek upanja, upanja v golo preživetje. Zato igralka in aktivistka Dragica Potočnjak poziva vlade držav članic EU, naj podprejo izvedbo mirovnega sporazuma. V pozivu, ki ga je decembra lani že podpisala večina humanitarnih in drugih slovenskih organizacij, opozarja še, da morajo evropski parlament in druge institucije EU odigrati odločilnejšo vlogo v prizadevanjih za končanje vojne. Kajti, pravi Potočnjakova, »za državljane in prebivalce Jemna je prekinitev vojne temeljno eksistencialno vprašanje. Za t. i. demokratični svet pa morda ena zadnjih priložnosti za potrditev človečnosti in dostojanstva.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.