Peter Petrovčič

25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Politika

V zadnjih 10 letih je iz slovenskih zaporov pobegnilo le 8 zapornikov

Pobegi niso problem, zmanjševanje pomena rehabilitacije in povečevanje represije pa sta

V zadnjih desetih letih je iz zaporov pobegnilo le 8 zapornikov

V zadnjih desetih letih je iz zaporov pobegnilo le 8 zapornikov
© Borut Peterlin

Pobeg dveh zapornikov iz koprskega zapora je odnesel direktorja zapora Dušana Valentinčiča – odšel je v pokoj. Vrh zaporske uprave na čelu z dolgoletnim upravnikom osrednjega slovenskega zapora na Dobu Jožetom Podržajem je za zdaj obdržal položaje.

Pobegi iz slovenskih zavodov za prestajanje kazni, po domače zaporov, so zanemarljiva težava. »Ne vem, koliko držav se lahko pohvali s statistiko, kakršna je slovenska. V zadnjem času kar tri ali štiri leta zapored ni bilo iz domačih zaporov niti enega pobega. Sicer se sem ter tja zgodi kakšen ali nekaj njih,« je v komentarju v časniku Dnevnik zapisal penolog dr. Dragan Petrovec. Statistika potrjuje njegove besede. Po podatkih uprave za izvrševanje kazenskih sankcij je v zadnjih desetih letih iz slovenskih zaporov pobegnilo le osem zapornikov. V tem času je bilo skupaj tudi 61 poskusov pobegov, ki pa so bili pravočasno odkriti in preprečeni. Nekaj več pobegov je bilo v desetletju pred tem, izmed vseh pobeglih v zadnjih 20 letih pa je na svobodi uspelo ostati dvema ubežnikoma.

Slovenski zapori torej ne potrebujejo zaostrovanja pri zagotavljanju varnosti, boljših nadzornih sistemov, višjih zidov, trdnejših rešetk, dodatnih omejitev gibanja zapornikov in nasploh zniževanja ravni pravic zaprtih. Namesto tega bi potrebovali več pravosodnih policistov, ki bi potem tudi zato, ker ne bi bili preobremenjeni, lahko (so)ustvarjali boljše odnose v zaporih. Poleg tega bi potrebovali dodatne zaposlitve drugega osebja, ki skrbi za rehabilitacijo zaprtih.

Potem bi bilo tudi napadov na pravosodne policiste precej manj. Ti so postali sicer vroča tema ravno te dni, ker je eden izmed zapornikov v osrednjem slovenskem zaporu na Dobu pravosodnega policista napadel z ostrim predmetom in ga poškodoval. Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, ki bdi nad slovenskimi zapori, je javnosti sporočila podatke o napadih za zadnja štiri leta. Ti kažejo, da je bilo lani napadov in poskusov napadov precej manj kot v letih poprej. Lani so zaporniki napadli 12 pravosodnih policistov, šest pa je bilo poskusov napada. V zadnjih štirih letih po podatkih uprave posledica napada nikoli ni bila hujša telesna poškodba pravosodnega policista, le nekaj lažjih.

Z objavo podatkov o napadih na pravosodne policiste na pomoč za kadrovske okrepitve po svojih zmožnostih potihoma in posredno kličejo tudi v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Zaporska uprava je državni organ, zato ne more na glas, še posebej pa ne v javnosti poudarjati težav, ki jo najbolj pestijo, kot to lahko počno in že leta tudi počno v sindikatu pravosodnih policistov.

Kadrovska podhranjenost v zaporih je pomembno vprašanje že desetletje, če ne več. Morda je čas, da se na tem področju naredi resnejši premik naprej, kot je to pravosodnim ministrom uspevalo doslej.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.