Staš Zgonik

25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Družba

Spletne trgovine rade pretiravajo z embalažo

Pakiranje zraka

Velika škatla za majhen USB ključek

Velika škatla za majhen USB ključek
© @plavalka

Slovenija se je večino lanskega leta ubadala z velikimi kupi odpadne embalaže, ki se je kopičila na dvoriščih komunalnih podjetij, ker je zasebne družbe za ravnanje z odpadno embalažo niso želele prevzemati. Bolj kot kadarkoli prej se uveljavlja zavedanje, da je treba količino embalaže načrtno zmanjševati. Hkrati pa naglo rast doživlja dejavnost, s katero se količina embalaže dviga v višave. To je spletna trgovina. V Evropi je že približno deset odstotkov blaga prodanega prek spleta. Do leta 2020 naj bi se po pisanju portala Euractiv delež blaga, prodanega v spletnih trgovinah, povečal na 15 odstotkov.

Drugače kot po klasičnih prodajnih poteh, kjer izdelki do končnega kupca prispejo lično zloženi v škatle in na palete, na katerih je prostor čim bolje izrabljen, pri spletnih nakupih izdelki kupca pogosto dosežejo v manj premišljenem in gospodarnem pakiranju. Uporabnica Twitterja je prejšnji teden objavila fotografijo velike škatle, napolnjene z zaščitnim papirjem, v kateri ji je spletni trgovec poslal USB-ključka, ki sta bila že sama po sebi ovita s trdnim plastičnim ovojem.

Jasno je, da si prodajalci s tem želijo zagotoviti, da bo izdelek kupca dosegel nepoškodovan. Ravnanje s pošiljkami namreč ni vedno nežno. A posledica tega je, da poštne in kurirske službe po svetu raznašajo napol prazne zavoje. Najbolj zastopan artikel v pošiljkah je zrak. Kot navaja Euractiv, količina prepeljanega zraka ustreza 61 milijonom praznih paketov na leto, njihov okoljski vpliv v obliki izpustov CO2 pa je primerljiv z vplivom celotne Belgije.

Spletne trgovine se te težave vsekakor zavedajo, a hkrati s prstom kažejo na proizvajalce izdelkov. »Embalažo artikla predpiše proizvajalec,« je povedala Lea Benedejčič, direktorica največjega slovenskega spletnega trgovca Mimovrste. »Proizvajalec na zunanji strani artikla vidno označi, ali je embalaža ’ready for shipping’ ali ne. Takšno embalažo imajo npr. televizorji, prenosni računalniki, namizni računalniki, monitorji ipd. Artikle, ki imajo na embalaži označeno ’ready for shipping’, stranki pošljemo brez dodatne zaščite. Artikle, ki nimajo te oznake, pa pošljemo v škatli in jih pri tem še dodatno zaščitimo. Naša prva skrb pri odpremi artikla iz skladišča je ustrezna zaščita artikla.« So pa konec preteklega leta za majhne pošiljke, za katere se je tudi najmanjša škatla izkazala za preveliko, uvedli pošiljanje v ovojnicah.

Na ministrstvu za okolje, kjer napovedujejo spremembo sistema ravnanja z odpadno embalažo, želijo v tem sklopu urediti tudi problematiko embalažnega pretiravanja pri spletnih trgovcih. Preprosto s tem, da bo vsak dodaten kilogram embalaže pomenil tudi dodaten strošek za tistega, ki je embalažo dal na trg. Vprašanje pa je, ali bo to pri naraščanju obsega in dobičkonosnosti spletne trgovine dovolj za resno spremembo ravnanja trgovcev. V tujini sicer že preizkušajo inovativne načine za zmanjševanje količine embalaže za enkratno uporabo. Ena od takšnih rešitev denimo temelji na vračanju embalaže trgovcu. Kupec izdelek dobi v trpežni zložljivi škatli, to pa nato prazno in zloženo odpošlje nazaj trgovcu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.