Na vrsti je avtomatizacija ljudi

Dobrodošli v kapitalizmu nadzora, novi obliki kapitalizma, ki ga je omogočila digitalizacija. Ustvaril ga je človek in z njim ogrozil demokracijo.

Živimo v času najbolj korenitih sprememb našega informacijskega okolja, odkar je leta 1439 Gutenberg iznašel tisk. Problem življenja v času prelomnih sprememb je, da ni mogoče videti, kaj se dogaja na dolgi rok. Tisk je oblikoval in spremenil družbo za prihodnih 400 let, toda leta 1495 nihče ni mogel predvideti, da bo ta tehnologinja med drugim spodbudila reformacijo in spodkopala avtoriteto mogočne katoliške cerkve, omogočila razvoj sodobne znanosti in različnih poklicev in industrij, spremenila naše možgane, ukinila otroštvo, v Guardianu piše John Naughton.

Razvoj današnje digitalne tehnologije je zdaj na isti stopnji, kot je bil leta 1495 razvoj tehnologije na podlagi izuma tiska. Tako kot v Mainzu, Gutenbergovem domačem mestu leta 1495 niso vedeli, kam bo pripeljala iznajdba tiska, zdaj ne ve4mo, kaj nam bo prinesla digitalizacija. Ta nevednost ni posledica tega, da nas ne bi zanimalo, saj je na voljo ogromno knjig o tem, kaj dela digitalna tehnologija. Veliko strokovnjakov o tem razmišlja, piše in raziskuje. Toda so kot slepi človek, ki v pravljici skuša opisati slona - vsak ima le delni pogled, nihče celotne slike.

To sliko skuša s svojo novo knjigo predstaviti Shoshana Zuboff. V njej opisuje kako je prišlo do učinkov digitalizacije, ki jih občutimo kot posamezniki in družba. Njena knjiga bolj kot o dogitalizaciji govori o mutirani obliki kapitalizma, ki digitalno tehnologijo uporablja v svojo korist. To novo obliko kapitalizma je poimenovala »kapitalizem nadzora«. To je kapitalizem, ki ponuja brezplačne storitve, ki jih milijarde ljudi veselo uporabljajo, ponudnikom storitev pa omogoča zelo podrobno spremljanje njihovega obnašanja večinoma brez izrecnega soglasja.

Kapitalizem nadzora ponuja brezplačne storitve, ki jih milijarde ljudi veselo uporabljajo, ponudnikom storitev pa omogoča zelo podrobno spremljanje njihovega obnašanja večinoma brez izrecnega soglasja.

»Kapitalizem nadzora« si po besedah Shoshane Zuboff enostransko lasti izkušnje ljudi kot surovino, ki jo spreminja v podatke o obnašanju. Nekaj teh podatkov podjetja uporabijo za izboljšanje storitev, preostale pa za izboljšanje procesov proizvodnje (strojna inteligenca) in proizvode, ki pomagajo predvidevati, kaj bo nekdo naredil zdaj, kmalu ali v prihodnosti. S temi proizvodi se trguje na trgih, ki jih Shoshana Zuboff imenuje terminski trgi obnašanja. Kapitalisti nadzora so s tem trgovanjem postali izjemno bogati, ker so mnoga podjetja pripravljena staviti na naše prihodnje obnašanje.

Ker je splošen način delovanja podjetij Google, Facebook in drugih že nekaj časa znan in razumljen, manjka njegova umestitev v širši okvir. Medtem ko mnogi mislimo, da imamo opravka s skrivnostnimi algoritmi, se dejansko soočamo z zadnjo fazo razvoja kapitalizma - od proizvodnje izdelkov do množične proizvodnje, upravljavskega kapitalizma do storitev, finančnega kapitalizma in zdaj izkoriščanja obnašanja na podlagi nadzora.

Kapitalizem nadzora si enostransko lasti izkušnje ljudi kot surovino, ki jo spreminja v podatke o obnašanju. Nekaj teh podatkov podjetja uporabijo za izboljšanje storitev, preostale pa za izboljšanje procesov proizvodnje (strojna inteligenca) in proizvode, ki pomagajo predvidevati, kaj bo nekdo naredil zdaj, kmalu ali v prihodnosti.

To je neusmiljena kolonizacija na katero bi bil milijarder John D. Rockefeller ponosen. Prvič gre za arogantno prisvojitev podatkov o obnašanju uporabnikov kot brezplačnega vira, s katerim si je mogoče postreči. Potem gre za patentirane metode za pridobivanje podatkov, tudi če uporabniki izrecno nasprotujejo njihovi uporabi, in uporabo tehnologij, ki so narejene tako, da so nerazumljive in spodbujajo brezbrižnost uporabnikov. Vse je bilo narejeno v razmerah, ko ni bilo ustrezne zakonodaje. Tako je Google ne glede na avtorske pravice lahko digitaliziral vse knjige, ki so bile kadar koli natisnjene, in zato lahko brez dovoljenja fotografira vse ulice in stavbe na svetu. Facebook je uvedel oglaševalski sistem beacon, ki je poročal o dejanjih uporabnika na spletu in te podatke brez vedenja uporabnika pošiljal drugim uporabnikom v vednost. Vse to je bilo narejeno v slogu, da se je lažje opravičiti kot prositi za dovoljenje.

Kombinacija med nadzorom, ki ga izvaja država, in njegovega kapitalističnega ekvivalenta pomeni, da digitalna tehnologija v vseh družbah državljane deli v dve skupini: na tiste, ki opazujejo (nevidne, neznane, brez odgovornosti), in na tiste, ki so opazovani. To ima velike posledice za demokracijo, kajti neravnotežje v znanju se prenaša v neravnotežje moči. Toda medtem ko imajo vse demoktratične družbe določen nadzor nad državnim nadzorom, tako rekoč ni zakonskega nadzora nad zasebnim nadzorovanjem. To ni sprejemljivo, opozarja John Naughton.

Tega ne bo mogoče zlahka popraviti, ker se je treba lotiti bistva problema - logike akumulacije v kapitalizmu nadzora. Samoregulacija zato ni začetek rešitve. Od kapitalistov nadzora zahtevati, naj spoštujejo zasebnost, je enako, kot če bi Henryja Forda prosili, naj vsak avtomobil naredi na roko ali žirafo naj si skrajša vrat ali kravo naj preneha prežvekovati. Gre za preživetje.

Vse je bilo narejeno v razmerah, ko ni bilo ustrezne zakonodaje. Tako je Google ne glede na avtorske pravice lahko digitaliziral vse knjige, ki so bile kadar koli natisnjene, in zato lahko brez dovoljenja fotografira vse ulice in stavbe na svetu. 

Na vprašanje, kam bo šel kapitalizem nadzora od tukaj, kjer je danes, Shoshana Zuboff odgovarja, da se bo osredotočenje na posameznega uporabnika premaknil na osredotočenje na skupnosti, kot so mesta, in verjetno na celo družbo. Zdaj je cilj, da nas avtomatizira. Ti procesi so ciljno oblikovani tako, da s tem, ko zaobidejo individualno zavedanje, povzročijo brezbrižnost in preprečijo, da bi se posameznik odločal sam. Eden od znanstvenikov je Shoshani Zuboff pojasnil, da znajo skonstruirati kontekst okrog določenega obnašanja in tako prisiliti spremembo obnašanja. »Učimo se pisati glasbo, da bodo po tej glasbi potem plesali,« se je pohvalil.

Kapitalizem nadzora je produkt, ki ga je ustvaril človek, zato je treba od politike zahtevati ukrepanje.