Grimsove krivulje

Poslanec SDS Branko Grims v boju proti migracijam kategorično zavrača vse argumente o potrebi po zmerni migracijski politiki. Posebej pa mu v zadnjem času pritisk dvigne povezovanje povečane stopnje migracij s podnebnimi spremembami. Decembra lani je na okrogli mizi o migracijah v Kranju izrekel zdaj že legendarne besede: »Govorjenje o segrevanju zemlje je velika laž. Sem geolog in vem, da temu ni tako. Zemlja se v resnici ohlaja. Črni panter, simbol Karantanije, je izumrl, ker se podnebje v Evropi ohlaja, saj je črni panter bil navajen na bolj toplo podnebje.«

Podobno izvajanje, ki ga je podprl še z grafi, si je privoščil tudi januarja na seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. »Globalnega segrevanja sploh ni. Je samo izgovor, da se iz žepov davkoplačevalcev vleče denar in se forsira ene podjetnike, ki imajo veze pri levičarjih, na račun drugih. To niti slučajno ne more biti izgovor za množične migracije.«

Grimsove »geološke« izjave so sprožile množično norčevanje na družbenih omrežjih in v nekaterih medijih – do te mere, da so bili nekateri resni geologi užaljeni.

Grims je dejansko diplomiral iz geologije na ljubljanski Naravoslovno-tehniški fakulteti. A kot pravi dr. Matevž Novak z Geološkega zavoda, ga »noben geolog nima za geologa«. Ob Grimsovih izjavah so se zgolj nasmihali. »Zavrelo je po reakciji na njegovo izjavo v medijih, predvsem po vsaj dveh zaporednih jutranjih oddajah na Valu 202.«

Grimsove »geološke« izjave so sprožile množično norčevanje na družbenih omrežjih in v nekaterih medijih – do te mere, da so bili nekateri resni geologi užaljeni.

Radijska zvezdnika Andrej Karoli in Miha Šalehar sta se namreč začela zavzemati za vnovično naselitev črnega panterja v Slovenijo in poslušalce med drugim pozvala, naj pod oznako #geolog na Twitterju podajo svoje predloge za poimenovanje samice. Ker je bil Matevž Novak v tistem času še vršilec dolžnosti predsednika Slovenskega geološkega društva, je začel prejemati pozive, da se je na takšno norčevanje treba odzvati, češ da gre za posmehovanje in kompromitiranje geološke znanosti in stroke. »Mnenja o tem, ali je reakcija zares potrebna, so bila deljena, ker s(m)o nekateri menili, da sta v tem primeru „geolog“ in „geologija“ personificirana v B. Grimsu, zato potem naše reakcije ni bilo. Eden bolj duhovitih predlogov za odziv je bil ta, da bi Slovensko geološko društvo Grimsu izreklo javno priznanje za izjemen dosežek na področju promocije geologije. Ta se namreč v medijih pojavlja zelo redko in še takrat navadno v povezavi z naravnimi nesrečami in drugimi neprijetnostmi, zdaj pa se po Grimsovi zaslugi o geologiji dnevno govori celo v razvedrilnih programih.«

Zgodovinska zemeljska perspektiva

Geologi lahko o podnebnih spremembah zares povedo veliko zanimivega in njihovo sporočilo je vsaj malenkost drugačno od prevladujočega. Predvsem zato, ker kot »Zemljini zgodovinarji« vidijo širšo sliko, ki je sicer velikokrat zanemarjena. Vzorci ledu, kamnin ter morskih in jezerskih usedlin paleoklimatologom, ki spadajo pod okrilje geologije, omogočajo sklepanje o podnebju v daljni preteklosti, ko razmer še nismo sistematično merili in beležili. »Pozablja se, da se podnebje ni začelo leta 1850,« pravi prof. dr. Andrej Šmuc, profesor geologije na Naravoslovno-tehniški fakulteti. »Vse današnje primerjave pa za izhodišče jemljejo to leto.«

V primerjavi z letom 1850, torej od začetka industrijske revolucije, se je Zemljino ozračje do danes v povprečju res segrelo za 1,3 stopinje. Nismo pa še blizu nikakršnemu ekstremu, opozarja dr. Matevž Novak. »Če pogledate globalno klimatsko krivuljo skozi geološko zgodovino, boste videli, da je bilo na Zemlji kratek čas tako hladno kot danes in da je bila vsebnost ogljikovega dioksida v ozračju kratek čas tako nizka.«

Kot navaja britansko Geološko društvo, se podnebje na Zemlji večino zadnjih 50 milijonov let zares ohlaja. »Na začetku tega ohlajanja, v zgodnjem eocenu, so bile svetovne temperature v povprečju za 6–7 stopinj višje od današnjih.« Antarktiko je led v celoti prekril šele pred 34 milijoni let. Na Arktiki so se večje ledene plošče oblikovale šele pred približno 2,6 milijona let. Vse od takrat je bilo podnebje na Zemlji v povprečju hladnejše kot danes, pogosto tudi veliko hladnejše. »To obdobje je znano kot ledena doba, zaporedje poledenitev, ločenih s krajšimi toplejšimi medledenimi obdobji, ki so trajala od 10.000 do 30.000 let. Trenutno živimo v enem od teh medledenih obdobij.«

Na podnebje vplivajo različni dejavniki, od izbruhov vulkanov, premikov tektonskih plošč in sprememb v morskih tokovih do koncentracije različnih toplogrednih plinov v ozračju. Najbolj pomembna pa je vsekakor moč sončevega obsevanja. Ta se spreminja predvsem z oddaljenostjo Zemlje od Sonca.

V zgodovini so se nenadne in obsežne podnebne spremembe dogajale večkrat. Ob koncu paleocena, pred približno 55 milijoni let, so se povprečne globalne temperature v kratkem času dvignile za približno 6 stopinj, ob obeh zemeljskih polih so narasle celo za 10–20 stopinj. Podobno se je zgodilo tudi približno 120 in 183 milijonov let nazaj, navaja britansko Geološko društvo. Take dogodke je spremljalo izumrtje dobršnega dela rastlinskih in živalskih vrst, kar je mogoče povezati s takšnimi ali drugačnimi geološkimi dogodki, ki jih lahko zaznamo v vzorcih kamnin in sedimentov. Tokratno segrevanje pa je drugačno. Ni ga mogoče pojasniti s spremembo v sončevem obsevanju ali kakšnim drugim naravnim procesom.

»Znanstvena skupnost ne more najti nobene mogoče razlage za temperaturni obrat v drugi polovici 20. stoletja, razen povečevanja koncentracije ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov v ozračju, kar se je počasi začelo z industrijsko revolucijo.«

Brez panike

Govoriti, da se Zemlja v tem trenutku dejansko ohlaja, kakor trdi Grims, je v nasprotju z vsemi razpoložljivimi podatki. »Vsem je jasno, da podatki ne lažejo in da se podnebje že nekaj časa zelo hitro segreva,« pravi dr. Matevž Novak. »Človek bi moral biti res zelo zaslepljen, ali pa pristaš kakšne teorije zarote, da bi trdil, da so ti podatki izmišljeni.«

Segrevanje pa po besedah dr. Andreja Šmuca ne pomeni nujno, da se nam dogaja nekaj izrednega. »Z geološkega vidika se s temperaturo danes ne dogaja nič posebnega. Seveda se podnebje danes ne ohlaja. Se je pa ohlajalo že kdaj prej in se bo tudi še kdaj v prihodnosti.«

Klima na Zemlji namreč po njegovih besedah nikoli ni stalna. Normalnega podnebja ni. Vedno so nihanja, ki so opazna v vseh časovnih merilih: od milijonov let do desetletij.

Ko je v obdobju pliocena koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju nazadnje znašala okoli 400 delcev na milijon (PPM), kakršna je danes, je bilo na Zemlji za 2–3 stopinje topleje, morska gladina pa je bila za 10–25 metrov višja.

Še vedno je današnja koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju relativno nizka v primerjavi z večino Zemljine zgodovine. V času dinozavrov se je denimo gibala med 1000 in 2000 delcev na milijon. »Pa kljub temu,« pravi dr. Šmuc, »Zemlja ni bila puščavski planet, na katerem bi divjali orkani in smrtonosne nevihte. Ravno nasprotno, CO2 spodbuja rast rastlin. Takrat je bila Zemlja paradiž s tropskimi gozdovi, ki so segali skoraj do obeh polov, povprečna letna temperatura pa je bila krepko prek 20 stopinj Celzija z le majhnimi razlikami med ekvatorjem in poloma.«

Geologi, pravi dr. Šmuc, ne razumejo ljudi, ki zanikajo podnebne spremembe. »Pri takih ljudeh se zdi, kot da živijo z glavo zakopano v pesek. Podoben odnos pa imamo tudi do ljudi, ki zaradi podnebnih sprememb zganjajo paniko. Vemo, da v ozračje trenutno izpuščamo velike količine CO2. Hkrati pa ugotavljamo, da se s temperaturo, če za vzorec uporabimo zadnjih 15 tisoč let, ne dogaja nič posebnega.«

Poudarja pa, da se Zemlja vsekakor segreva. »Kot dokaz lahko ponudimo tudi podatek, da je bil pred 20 tisoč leti na območju, kjer je danes Bohinjsko jezero, 800 metrov debel ledeni pokrov. Zagotovo človek tega procesa segrevanja ni začel. Ne morem pa reči, da danes nima nikakršnega vpliva. Glede na vzorce nihanja temperatur v zadnjih 15 tisoč letih bi se utegnili bližati času, ko bi se ozračje spet začelo ohlajati. Morda pa smo z izkoriščanjem fosilnih goriv za nekaj časa odložili novo ledeno dobo.«

Prav to v svojem poročilu iz leta 2014 navaja tudi Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC). Evropa se je še nedolgo nazaj ohlajala. »Z velikim zaupanjem lahko rečemo, da je naraščanje povprečne temperature od 20. stoletja obrnilo dolgoročne trende ohlajanja zadnjih 5 tisoč let v srednjih in višjih geografskih širinah severne poloble.«

Odpor do sprememb

Čeprav se je podnebje na Zemlji ves čas spreminjalo, se je moderna civilizacija navadila (in razvadila) na točno določeno podnebje in na točno določeno višino morske gladine. Ta sicer na Zemlji lahko niha za okoli 200 metrov. V obdobju prave ledene dobe, ko je bila polovica Evrope pod ledom, je bila gladina morja za približno 120 metrov nižja. Če se stopi led na Grenlandiji in Antarktiki, pa bi se lahko gladina v primerjavi z današnjo zvišala še za približno 60 metrov, opozarja dr. Andrej Šmuc. »Gladina morja se dviga že zadnjih 15 tisoč let. Pred tem obdobjem se je Jadransko morje končalo nekje pri Zadru. Naše območje je morje zalilo 9 tisoč let nazaj.«

Ko je bila človeška populacija majhna in nomadska, dvig morske gladine za nekaj metrov ni imel pomembnega vpliva nanjo. Danes imajo lahko že majhna odstopanja »drastičen vpliv na našo kompleksno družbo, zlasti če se bo podnebje spreminjalo tako hitro, kot se je v zgodovini že zgodilo,« ugotavljajo pri britanskem Geološkem društvu.

A iz stališč geologov za razliko od siceršnjih razprav o podnebnih spremembah vendarle veje določena mera zadržanosti do katastrofičnih napovedi. Britanski geologi v zaključku svojega stališča denimo sklenejo, da je »glede na dokaze razumno sklepati, da nadaljnje izpuščanje velikih količin CO2 v ozračje verjetno ni najbolj pametno«.

Podobno je tudi stališče ameriškega Združenja geologov. »Če se bo naraščanje koncentracij toplogrednih plinov v ozračju nadaljevalo do konca 21. stoletja, bodo predvidene podnebne spremembe imele pomemben vpliv na ljudi in druge vrste.«

Čeprav geologi glede podnebnih sprememb ostajajo na mirni strani, pa jih nekaj vendarle straši, pravi dr. Andrej Šmuc. »Zares se bojimo geoinženiringa, češ, ustavimo podnebne spremembe. To je podobno, kot če bi želeli ustaviti Zemljo, da bi se nehala vrteti.«

»Za hitrost sprememb gre«

Klimatološki odziv na trditve geologov

Podatkom o razgibani podnebni zgodovini Zemlje nihče ne oporeka. Paleoklimatologiji je v poročilu IPCC namenjeno celotno poglavje. Vanj so vključeni številni podatki, ki jih navajajo geologi. Razlika v pogledih med geologi in klimatologi nastane zaradi interpretacije teh podatkov. »Mnenje geologov je drugačno, kar je razumljivo, saj razmišljajo v drugi časovni skali kot klimatologi. Tako kot klimatologija operira v drugih dimenzijah kot meteorologija,« pravi klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.

A hkrati opozarja, da je hitrost spremembe ogljikovega cikla, ki smo mu priča v minulih 200 letih, vendarle izjemna. »Za hitrost sprememb gre, ne za njihovo velikost.« Lokalno so se temperature res lahko spreminjale precej hitro, na svetovni ravni pa glede na navedbe klimatologov v zgodovini Zemlje ne poznamo obdobja, ko bi se ozračje v enem stoletju segrelo toliko, kot se je v preteklih 100 letih. Sedanja hitrost ogrevanja je, trdijo klimatologi, vsekakor posebna tudi v geološkem merilu.

Podatki o podnebni zgodovini Zemlje nam trenutne podnebne spremembe sicer lahko postavijo v širši kontekst, ne morajo pa delovati pomirjujoče. Ali kot pravi klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje: »Kaj nam pri spopadanju s sedanjimi podnebnimi spremembami pomaga, če je bilo v času dinozavrov vroče, življenje pa se je od takrat prilagodilo na bistveno drugačne razmere? To je tako, kot bi Eskima potolažil, da bo pri 40 stopinjah Celzija čisto lepo živel, saj je v Pakistanu poleti včasih tudi 50 stopinj. Temeljni problem segrevanja ni povprečna temperatura Zemlje, temveč hitrost naraščanja temperature.«