Za brezplačen javni prevoz?

Ljubljanska občina je predlagala, da bi se za 10 centov dvignila cena enkratne vozovnice javnega potniškega prometa LPP. Novost bi bila tudi, da bi bila potnicam in potnikom na voljo letna vozovnica v vrednosti 365 evrov (in letna upokojenska za 220 evrov), v mestnem središču pa bi podražili tudi parkirnine.

Direktorica družbe Javni holding Ljubljana Zdenka Grozde je kot razlog za zvišanje cen navedla kakovost storitev, ki naj bi bila primerljiva z ostalimi evropskimi mesti. »Da dosegamo tako visoko kakovost, pa je treba seveda vlagati v razvoj, tehnologijo in infrastrukturo,« je dodala. Med te kakovostne storitve po njenem spada tudi Ljubljanski potniški promet (LPP), ki je od leta 2007 do danes kupil 168 novih avtobusov, zanje odštel 42 milijonov evrov, cen pa ni spreminjal zadnjih osem let.

Ob tem se znova pojavlja vprašanje o brezplačnem javnem prevozu. Po svetu je kar nekaj primerov, številna večja mesta, ki imajo težave s prometnimi zamaški in onesnaževanjem okolja, o tem razmišljajo, saj naj bi ukrep spodbudil ljudi k opuščanju prevozov z osebnimi avtomobili. Pred kratkim so se za ta korak odločili v Luksemburgu, tovrstne primere pa poznamo tudi pri nas, denimo v Velenju, na Ptuju, v Novi Gorici in Murski Soboti.

Dr. Matej Ogrin, okoljevarstvenik, strokovnjak za geografijo prometa, meni, da je zanimivo, da pri avtocestah ni pobud za to, da bi bile brezplačne. »Deset centov ni tako usodna podražitev, da bi ljudje nehali uporabljati javni prevoz. Poleg tega je LPP eden cenejših v Evropi. Nisem proti brezplačnemu javnemu prevozu, podprl pa bi ga le v primeru, da bi bil še vedno kakovosten, pri čemer se pojavijo vprašanja, kako zagotoviti dodatna sredstva, da se raven kakovosti ohranja.«

Brezplačen ali vsaj zelo ugoden javni prevoz je pomemben predvsem za mobilnost starejših in mlajših prebivalcev. Gre za privlačno idejo, ki bi jo najbrž podprla večina Ljubljančank in Ljubljančanov. Treba pa je opozoriti tudi na nekatere pasti – z brezplačnim prevozom bi verjetno prišlo do ukinitve nadomestila za prevoz na delo za zaposlene.

V Mestni občini Ljubljana uvajanju brezplačnega prevoza niso naklonjeni, saj menijo, da to ni primeren ukrep za izboljšanje kakovosti, strošek uvajanja brezplačnega prevoza pa bi bil v današnjih razmerah neprimerno višji od morebitnih pozitivnih učinkov. Kot neuspešen primer brezplačnega javnega prevoza so izpostavili Rim ter poudarili, da tovrstnih praks v krajih, kot je Velenje, ni moč primerjati z Ljubljano, ki potrebuje za izvajanje mestnega prevoza več kot 200 avtobusov in s katerimi se opravi več 10 milijonov prevozov.