Borut Mekina

7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Politika

Zahod varuje svoje zaposlene

Pritožba zaradi napotenih delavcev 

Bosanski delavci pred slovenskim konzulatom v Banjaluki, veliko od njih je potem iz Slovenije napotenih v države EU

Bosanski delavci pred slovenskim konzulatom v Banjaluki, veliko od njih je potem iz Slovenije napotenih v države EU

Evropska zveza gradbenih in lesnih delavcev (EFBWW) je na evropsko komisijo naslovila pritožbo proti Sloveniji, ker ta po njenem mnenju zagotavlja nedovoljeno državno pomoč podjetjem, ki delavce začasno pošiljajo na delo v tujino. Slovenija je, pojasnjuje predsednik zveze Dietmar Schäfers, nacionalno zakonodajo oblikovala tako, da so podjetja, ki delavce napotijo na začasno delo v tujino, »deležna znatnih olajšav pri plačilu prispevkov za socialno varnost«, s čimer naj bi jim omogočala, da storitve v tujini ponujajo ceneje kot doma. Pravijo tudi, da naj bi se bilo med letoma 2010 in 2016 število delavcev, ki so jih slovenska podjetja napotila na delo v tujino, zvišalo s 25 tisoč na 164.226.

Za kaj gre? Načeloma naj bi EU temeljila na prostem pretoku kapitala in ljudi, a s širitvijo proti vzhodu so se bogatejše države začele pritoževati nad t. i. socialnim dampingom, torej dejstvom, da je poceni delovna sila iz vzhodne Evrope začela izrinjati domačine. Bolj kot stalno preseljevanje zaposlenih se je razmahnilo začasno delo napotenih delavcev znotraj EU. Po podatkih komisije se je med letoma 2010 in 2015 število napotenih delavcev, predvsem v gradbeništvu, povečalo za 41 odstotkov. Do leta 2016 je še veljalo, da mora napoteni delavec iz na primer Slovenije v Avstriji za čas dela prejemati avstrijsko minimalno plačo. Ker pa so bile plačne razlike med Vzhodom in Zahodom kljub temu velike, je EU pravila zaostrila z načelom enakega plačila za enako delo v istem kraju, to pomeni, da morajo na primer slovenski delavci v Avstriji prejemati plačilo, ki je v skladu z njihovimi splošno veljavnimi kolektivnimi pogodbami.

Konkretno to pomeni, da dobi neki delavec iz Slovenije za čas dela v Avstriji dodatek do višine plače, ki jo določa kolektivna pogodba. No na slovenskem finančnem ministrstvu pa so odkrili luknjo. Vprašanje je, kako naj se ta plačni dodatek upošteva pri obremenitvi z davki in prispevki. Na finančni upravi pojasnjujejo: »V osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost teh delavcev se ne všteva tisti del plače, ki jo prejmejo izključno samo zaradi napotitve na delo v tujino,« to pomeni, da je Slovenija za začasno napotene delavce uvedla neke vrste socialno kapico.

Seveda bi bilo za te delavce veliko bolje, če bi jim delodajalec sorazmerno več plačeval za pokojnino. Je pa hkrati vendarle jasno, da gre pri tej pritožbi za varovanje interesov bogatejših držav članic, ki s tem varujejo domače socialne pravice. To je pohvalno in tudi slovenski državni organi bi se lahko zgledovali po tem. Če namreč »mi« v druge države pošiljamo poceni delovno silo, potem bogatejše države EU k nam pošiljajo kapital. Tukaj kupujejo podjetja. In kako so bili pri teh privatizacijah zavarovani slovenski delavci? Je prodajalec od kupcev zahteval posebno varstvo? Niti ne. V Slovenskem državnem holdingu so odgovarjali, da delavcev ne smejo obravnavati drugače, češ »da mora SDH pri prodajah kapitalskih naložb spoštovati pravila EU o državnih pomočeh in zasledovati cilj maksimiranja kupnine«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.