Staš Zgonik

15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Družba

Presenečenje zaradi nekakovostnega mesa za kebab je odveč

Bruhalni refleks

Kebab, ena najbolj priljubljenih vrst ulične hitro pripravljene hrane v Evropi

Kebab, ena najbolj priljubljenih vrst ulične hitro pripravljene hrane v Evropi
© Borut Krajnc

»Zavedamo se, da je v današnjem času zdrava in kakovostna hrana dobrina, ki zagotavlja boljšo kakovost življenja, zato se trudimo obdržati najvišje prehrambne standarde. Neprestano preverjamo kakovost svojih izdelkov, pri katerih uporabljamo najnovejše tehnološke procese.« Take visokoleteče besede najdemo na spletni strani podjetja Alebon, ki z mesom za kebab oskrbuje velik del Slovenije, pa tudi sosednje države. Zagotovila delujejo neiskreno, kot bi jih kdo preprosto prepisal iz učbenika, sploh v povezavi s »stock« fotografijami nasmejanih ljudi, ki jih spremljajo. Ne glede na to, da gre po navedbah na spletni strani za nemško-slovensko podjetje, naj bi družba proizvodna obrata imela na Poljskem in v Romuniji.

Obiskovalca njene spletne strani te dni najprej pričaka opozorilo o odpoklicu govejega kebaba zaradi suma prisotnosti bakterij salmonela in E. coli ter veterinarskega zdravila ketoprofen. Za to zdravilo, ki se uporablja za lajšanje bolečin in zniževanje telesne temperature, velja, da se v 24 urah po aplikaciji v telesu razgradi in ga ni več mogoče zaznati. To nakazuje, da je bila žival zdravljena tik pred zakolom. Ker naj meso ne bi izviralo iz sporne poljske klavnice, za katero so poljski novinarji dokazali nočno klanje obolelih krav, je torej mogoče sklepati, da je predelovanje mesa bolnih živali v surovino za kebab bolj razširjeno, kot bi si želeli.

Uprava za varno hrano je v najnovejšem valu odpoklicev ta teden zahtevala umik skoraj 12 ton govejega mesa za kebab, ki je bilo dostavljeno 41 lokalom s hitro pripravljeno hrano po vsej Sloveniji. Rezultati laboratorijskih analiz naj bi bili znani te dni.

Kebab je ena najbolj priljubljenih vrst ulične hitro pripravljene hrane v Evropi. Hkrati pa se v medijih tudi največkrat pojavlja v negativnem kontekstu. V Nemčiji so pred leti pri dobavitelju mesa za kebab denimo našli pokvarjeno meso, staro tudi štiri leta, pri katerem so spremenili datum uporabnosti, ga zamrznili, spet odmrznili, ga spremenili v meso za kebab, nato pa še enkrat zamrznili in poslali končnim kupcem. V Veliki Britaniji so z uradnim nadzorom v kebabu odkrili meso različnih živali, ki glede na deklaracijo v njem ni imelo kaj iskati. V mesu so že odkrili tudi človeške bakterije fekalnega izvora. Kanadsko zdravstveno ministrstvo priporoča, da morajo biti koščki mesa, ki jih odrežejo z vertikalnega žara, pred postrežbo še enkrat toplotno obdelani, da bi zagotovili mikrobiološko ustreznost mesa.

Povprečen kebab vsebuje celodnevni priporočeni odmerek soli in nasičenih maščob. A ko so pred dvema letoma v evropskem parlamentu razpravljali o tem, ali proizvajalcem kebaba zaradi zdravstvenih tveganj še vedno dovoliti uporabo fosfatnih soli, so evroposlanci pod pritiski medijev in ljubiteljev hitro pripravljene hrane popustili. Za prepoved so jim zmanjkali le trije glasovi. »Rešili smo vaš kebab. Prosim,« so v sporočilu za javnost takrat zapisali v poslanski skupini Evropske ljudske stranke.

Pri pravem kebabu, ki izvira iz Turčije, se vertikalno pečejo celi kosi mariniranega mesa, nataknjeni na palico. V Evropi smo zadevo industrializirali in tako iznakazili, da na palici praviloma konča neprepoznavna mesna masa iz najslabših mesnih odrezkov, ki ji okus dajejo le še maščoba, začimbe in kupi soli.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.