Uredništvo

 |  Družba

O zgodovini nadzorovanja in tajnega komuniciranja

Slovenijo bo danes obiskal James Bridle, ki se v svojem delu ukvarja s tem, kako politične in družbene naravnanosti oblikujejo tehnologijo in kako nove tehnologije oblikujejo naše razumevanje sveta. V Aksiomi bo predstavil knjigo New Dark Age: Technology and the End of the Future in odprl razstavo Moja radost v jasni noči, ki bo na ogled do 22. marca.

James Bridle

James Bridle
© arhiv avtorja

Danes ob 17. uri bo v prostorih zavoda sodobne umetnosti Aksioma avtor James Bridle predstavil svojo novo knjigo New Dark Age: Technology and the End of the Future, ob 19. uri pa bo odprl tudi razstavo z naslovom Moja radost v jasni noči. V slednji povezuje zgodovino nadzorovanja in tajnega komuniciranja, podatkov in vizualnosti, migracij in nacionalizma prek videov, grafik in vaj v obnavljanju baz podatkov in pripovedovanju zgodb.

"Med 2. svetovno vojno so inženirji, ki so se ukvarjali z novo strogo tajno radarsko tehnologijo, na svojih ekranih videli skrivnostne oblike, ki so se v dolgih nizih premikale po nebu. Te pojave so poimenovali »angeli«. Šele kasneje so ornitologi pri svojem delu z radarji uspeli dokazati, da so te sence v resnici bile jate ptic, radarje pa so vedno bolj uporabljali tudi za to, da so izvedeli veliko več o svetu narave," je o zgodovini raziskovanja povedal Bridle.

»New Dark Age je ena izmed najbolj vznemirljivih in informativnih knjig, ki sem jih prebral o internetu, kar pomeni, da je to ena izmed najbolj vznemirljivih in informativnih knjig, ki sem jih prebral o sodobnem življenju.«
(Mark O'Connell, The New Yorker)

»Moja radost v jasni noči« je sicer verz iz angleške ljudske pesmi Lincolnshirski krivolovec, ki opisuje užitke pri kraji divjadi bogatih posestnikov. Začetne takte te pesmi so uporabljali tudi kot klicni znak številske radio postaje – skrivnostnega kratkovalovnega radijskega signala, za katerega so verjeli, da je povezan z vohunstvom – ki so ga oddajali z britanske letalske baze Akrotiri na Cipru od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja do leta 2008.

V Akrotiriju se nahaja eden največjih vojaških radarskih objektov v Evropi in na Bližnjem vzhodu, ki zbira obveščevalne podatke o Rusiji in državah Bližnjega vzhoda daleč za obzorjem. Obenem pa je Akrotiri tudi dom populacije velikih flamingov, ki migrirajo po Sredozemlju. Od 70-ih let so na južnofrancoski postaji Station Biologique de la Tour de Valat spremljali te populacije plamencev. Njihova baza podatkov s pol milijona zapažanj v tridesetih letih vsebuje več kot dvajset tisoč ptic.

Utrinek z razstave

Utrinek z razstave
© arhiv Aksiome

James Bridle se v svojem delu ukvarja s tem, kako politične in družbene naravnanosti oblikujejo tehnologijo in kako nove tehnologije oblikujejo naše razumevanje sveta. Bridle je umetnik in pisatelj, ki dela z različnimi tehnologijami in v različnih disciplinah. Njegova dela in instalacije so bile razstavljene v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Aziji ter Avstraliji, na spletu pa si jih je ogledalo na stotine tisočev obiskovalcev. Med organizacijami, ki so naročile njegova dela, so Victoria & Albert Museum, Barbican, Artangel, Arhitekturni trienale v Oslu in Istanbulski bienale oblikovanja, nagradili pa so ga Ars Electronica, Japonski festival medijskih umetnosti in londonski Muzej oblikovanja. Njegovo pisanje o literaturi, kulturi in omrežjih so bila objavljena v tiskanih in spletnih izdajah revij in časopisov, kot so Frieze, Wired, Domus, Cabinet, The Atlantic, New Statesman, redno pa piše tudi kolumno za Observer. Njegova knjiga o tehnologiji, spoznanju in koncu prihodnosti New Dark Age je pri založbi Verso (VB & ZDA) izšla junija 2018. Redno predava na radiu, konferencah, univerzah in drugih dogodkih, vključno s SXSW, Lift, Global Art Forum, Re:Publica in TED. Bil je rezidenčni umetnik v Lighthouse v Brightonu, White Building v Londonu in Eyebeam v New Yorku ter začasni profesor v okviru programa interaktivnih telekomunikacij na Univerzi v New Yorku. 

Bridlova nova stvaritev

Bridlova nova stvaritev
© arhiv založbe

"Živimo v času vse večje nepreglednosti. Novice so polne nepreverjenih špekulacij, ki jih pogosto samodejno generira anonimna programska oprema. Posledično ne razumemo več, kaj se dogaja okoli nas. Vse te smernice temeljijo na eni sami zamisli: prepričanju, da lahko kvantitativni podatki zagotovijo koherenten model sveta in da nam lahko učinkovitost izračunljivih informacij, podaja načine delovanja v njem. Vendar pa sam obseg informacij, ki so nam na voljo danes, kaže manj, kot smo se nadejali. Namesto tega napoveduje novo temno dobo: svet vedno večjega nerazumevanja," so zapisali pri Aksiomi.

V svojem briljantnem novem delu James Bridle opozarja na prihodnost, v kateri nam lahko sodobna obljuba novega tehnološko podprtega razsvetljenstva prinese svoje nasprotje: dobo zapletene negotovosti, napovednih algoritmov, nadzora in izpraznjenosti empatije. Raziskuje zgodovino umetnosti, tehnologije in informacijskih sistemov ter razkriva temne oblake, ki se zbirajo nad razpravami o digitalni sublimi. 

7hSj01bAZAU

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.