Priznanje Guaidója, spet mimo parlamenta
Državni zbor je izključen iz odločanja o pomembnih zunanjepolitičnih vprašanjih
Protest v Ljubljani leta 2013 v podporo Maduru: Leta 2013, ko je na predsedniških volitvah zmagal Nicolás Maduro, njegov desnosredinski nasprotnik Henrique Capriles zmage ni hotel priznati. »Njegovi podporniki se že več dni zbirajo na nasilnih protestnih shodih, na katerih so med drugim zažgali 8 bolnišnic ter ubili ali ranili večje število ljudi,« so tedaj zapisali organizatorji shoda.
© Borut Krajnc
Slovenija je »prepoznala vodjo venezuelske opozicije in predsednika parlamenta Juana Guaidója« za začasnega predsednika Venezuele, in to z izključnim namenom, da razpiše predčasne volitve, je prejšnji teden po seji vlade v Ljubljani povedal zunanji minister Miro Cerar. S tem se je Slovenija pridružila 23 članicam EU, ki so to že storile. Države članice EU, ki Guaidója niso priznale, so Italija, Irska, Grčija, Slovaška in Romunija, zunaj EU pa tega nista storili Švica in Norveška.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.