Darja Kocbek

25. 2. 2019  |  Družba

Bo Applov Netflix za novice res rešil digitalno novinarstvo?

Napoved tehnološkega koncerna Apple, da bo vzpostavil Netflix za novice, je nov poskus za rešitev enega največjih vprašanj digitalnega novinarstva

© Pexels.com

Ameriški tehnološki koncern Apple namerava vzpostaviti »Netflix za novice«. Za pavšalno plačilo namerava naročnikom prek brezplačne aplikacije ponujati vsebino več večjih časopisov in revij. Novo ponudbo namerava predstaviti na posebnem dogodku marca. Naročnina naj bi znašala 10 dolarjev na mesec. Sidin Vadukut v The National piše, da je na prvi pogled ta načrt razumen, če pa ga pogledamo malo podrobneje, hitro postane jasno, zakaj so medijske družbe in njihovi zaposleni zaskrbljeni. Apple namreč namerava obdržati zase kar 50 odstotkov denarja od naročnine. Wolfgang Blau, predsednik družbe Conde Nast International, je cinično tvitnil, da ima Apple novinarstvo očitno tako rad, da medijskim hišam ponuja še slabši dogovor, kot ga je ponudil glasbeni industriji. Od naročnine za glasbo namreč obdrži "zgolj" 30 odstotkov.

Christian Meier v die Welt navaja, da je bila pred kratkim objavljena ocena velebanke Goldman Sachs, po kateri naj bi tehnološki koncern Google samo v lanskem letu Applu plačal 9,5 milijarde dolarjev, da bo njegov brskalnik ostal instaliran na Applovih napravah. To je očitno dogovor, ki obema ameriškima tehnološkima velikanoma zagotavlja ohranitev moči. Je tudi dokaz moči digitalnega gospodarstva, ki v globalnem okviru zagotavlja zaslužke majhnemu številu podjetij in njihovim lastnikom.

Apple namerava zase obdržati kar 50 odstotkov denarja od naročnine. Apple ima novinarstvo očitno tako rad, da medijskim hišam ponuja še slabši dogovor, kot ga je ponudil glasbeni industriji. Od naročnine za glasbo namreč obdrži 30 "zgolj" odstotkov.

Applova napoved, da bo vzpostavil Netflix za novice, je samo nova demonstracija moči tehnoloških koncernov. Dejansko pa je to nov poskus za rešitev enega največjih vprašanj digitalnega novinarstva: sprememba milijonov uporabnikov digitalne novinarske ponudbe v plačljive naročnike. Uporabniki naročniških pogodb ne bi sklenili neposredno z medijskimi hišami, ampak s tehnološkim koncernom Apple, ki bi bil posrednik med bralci in mediji.

To ne bi bila novost, ampak le nov poskus tehnološkega koncerna, da bi postal posrednik med proizvajalci in uporabniki. Medijske založbe so najprej tovrstna posredovanja, tudi s strani koncernov Google in Facebook, pozdravljale, ker da imajo tehnološki koncerni v digitalnem svetu veliko bolj neposreden stik z uporabniki. Založbe so si od teh povezav upravičeno veliko obetale.

Uporabniki naročniških pogodb ne bi sklenili neposredno z medijskimi hišami, ampak s tehnološkim koncernom Apple, ki bi bil posrednik med bralci in mediji.

Toda nove povezave vzpostavljajo nove odvisnosti. Pred desetimi leti so si medijske družbe obetale, da bodo z uvedbo iPadov tiskane vsebine lahko zlahka prenesle v digitalno obliko. Apple je že takrat zahteval, da obdrži 30 odstotkov prometa. To bi še bilo sprejemljivo, če bi model deloval. Facebook je pred nekaj leti želel trajno spremeniti uporabo medijev s ponudbo »instantnih člankov«. S klikom na članek se uporabniku ne odpre spletna stran medija, kjer je članek objavljen, ampak se ta odpre na Facebookovi strani, zato, da uporabniku ni treba zapustiti Facebooka.

Pri Facebooku so to rešitev argumentirali s krajšim časom za odpiranje člankov, medijskim hišam pa so v zameno obljubljali boljše pogoje za oglaševanje. Na koncu se je izkazalo, da ima od tega dogovora korist le Facebook, ker uporabniki ostanejo več časa na njegovi strani.

Zdaj je mimo čas, ko so se proizvajalci vsebin slepo zanašali na tehnološke možnosti tehnoloških podjetij. Medijske hiše morajo zato najti nove rešitve. Ker tehnološki velikani sami ne proizvajajo nobenih vsebin, je to priložnost za novinarstvo, saj se povpraševanje uporabnikov po kakovostnih informacijah povečuje. Počasi a zanesljivo raste tudi število tistih, ki so za to pripravljeni plačati.

S klikom na članek se uporabniku ne odpre spletna stran medija, kjer je članek objavljen, ampak se ta odpre na Facebookovi strani, zato, da uporabniku ni treba zapustiti Facebooka.

Casey Newton v The Verge tudi meni, da nič, kar iPhone lahko naredi, ni vredno 50 odstotkov prihodkov. Will Oremus v Slate prav tako pravi, da je 50 odstotkov ogromno za podjetje, ki ne proizvaja nič vsebine, za katero bi bili uporabniki pripravljeni plačati. Apple ima pravico, da pobere čim več denarja od novic, za katere so uporabniki pripravljeni plačati. Do svojih medijskih partnerjev se ni dolžan vesti kot dobrodelna organizacija, čeprav konkurenta Google in Facebook novinarstvo dejansko vse bolj obravnavata kot dobrodelno dejavnost. A stiskanje medijskih hiš ga lahko udari nazaj.

Medijskim hišam, kot sta New York Times in Washington Post hitro raste število naročnikov. Za digitalni dostop do novinarskih člankov pobirata mesečno naročnino od 8 do 10 dolarjev. Ta naročnina jima omogoča neposredno povezavo z bralci, kar zagotavlja lojalnost in možnost prilagajanja vsebin. Apple medijskim hišam s svojo naročnino lahko zagotovi nove bralce, a ti zanje daleč niso tako zanimivi kot lastni naročniki. Če pa je Apple zdaj odvisen od novinarstva, da bo lahko ohranil visoko rast dobička, pa je v veliko slabšem položaju, kot smo mislili, da je, pravi Will Oremus.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.