Izak Košir

8. 3. 2019  |  Mladina 10  |  Politika

Prebil se je v parlament

Kdo je Nik Prebil, novi najmlajši poslanec?

Nik Prebil, novi najmlajši poslanec v tem mandatu

Nik Prebil, novi najmlajši poslanec v tem mandatu
© spletna stran LMŠ

V poslanskih klopeh bo Darija Krajčiča, ki ga je odnesla afera neplačani sendvič, zamenjal 27-letni Nik Prebil, zdaj najmlajši poslanec v državnem zboru. Doslej je bila to njegova strankarska kolegica Jerca Korče.

Kdo je mladi poslanec, ostaja uganka. Na spletni strani LMŠ je v Prebilovem življenjepisu navedeno, da je še pred kratkim služboval kot pomočnik predsednika študentskega zbora pri ŠOU v Ljubljani, pred tem je skrbel za stike z javnostmi in predsedoval študentskemu svetu ZFUL na Zdravstveni fakulteti. Študiral je laboratorijsko zobno protetiko, še vedno pa se izobražuje na Fakulteti za državne in evropske študije, kjer študira mednarodno diplomacijo. Na taisti spletni strani pa ni navedeno, da je bil še pred kratkim (sicer res da zelo kratek čas) tudi eden od piarovcev ministra za zdravje Sama Fakina. Na ministrstvu za zdravje je bil namreč za področje odnosov z javnostmi in protokola zaposlen v okviru kabinetne zaposlitve.

Ker je Nik Prebil eden od t. i. študentskih funkcionarjev, smo za mnenje vprašali Martina Kovača, diplomiranega politologa in dobrega poznavalca študentske politike. »Prehajanje študentskih funkcionarjev iz študentskega peskovnika v ’resno’ državno politiko je sporno iz dveh razlogov. Prvič, kaže, da študentski funkcionarji najpogosteje najprej poskrbijo za svoj položaj in šele nato (če sploh) začnejo boj za študentske pravice. Drugič, zaradi sistemske povezanosti študentskih organizacij s študentskim delom funkcionarji dejansko prosperirajo na materialni bedi študentov – večja ko je socialna stiska te populacije, več je študentskega dela in s tem več sredstev za ŠOS. Zato je zagovarjanje študentskih pravic za študentske funkcionarje celo ’škodljivo’, ne le da na dolgi rok zmanjša njihovo zaposljivost v različnih ministrstvih, strankah, državnem zboru in podobnih institucijah, ampak na kratki rok lahko spodnese temeljne principe financiranja ŠOS,« pojasnjuje Kovač in dodaja, da je mesto svetovalca predsednika študentskega parlamenta, ki ga je zasedal Nik Prebil, navadno rezervirano za točno določene poslance. »To pomeni, da Prebil ni le zelo dobro seznanjen s poslovanjem organizacije, ampak je bil očitno tudi med bolj neproblematičnimi poslanci in je bil zato ustrezno nagrajen,« dodaja.

Seveda to, da nekdo politično kariero začne v študentski organizaciji, ne pomeni nujno nečesa slabega, saj tako pridobiva izkušnje. Je pa res, da je danes poti v politiko več. Vprašanje, ki se Martinu Kovaču ob vsem tem postavlja, je popolnoma upravičeno: »Bo ta vlada s takšnimi ljudmi v svojih vrstah sploh lahko naredila korake k boljšemu študentskemu organiziranju, omejevanju čezmernega študentskega dela in navsezadnje izboljševanju socialnega položaja študentske populacije?«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.