Vrnitev olajšave za posojilo?

Stroka je proti 

Bi se moralo stanovanjsko posojilo šteti med davčne olajšave? Ministrstvo za finance je prejšnji teden v javno razpravo poslalo predlog davčne reforme in tudi tokrat se je marsikdo na spletnih forumih spomnil ureditve, ki je veljala do leta 2007. Do tedaj je bilo mogoče uveljavljati dohodninsko olajšavo za nakup ali gradnjo hiše ali stanovanja, za vzdrževanje, prenovo, za »odpravo arhitekturnih in komunikacijskih« ovir in podobno. Dohodninski zavezanci so si lahko tako za dva odstotka znižali davčno osnovo, to pa je številnim, ki so tedaj reševali stanovanjsko vprašanje, olajšalo odplačevanje obrokov.

Je to ureditev mogoče spet vpeljati?

Kot pravi Andreja Cirman, strokovnjakinja za nepremičninski trg in profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, je do leta 2007 veliko držav imelo olajšavo za stanovanjska posojila, po izbruhu krize pa so to ureditev večinoma opustile zaradi »škodljivih posledic«, kot pojasnjuje. Poleg tega, da so takšne olajšave za državo davčni izdatek, naj bi se tudi pretvarjale v višje cene stanovanj na trgu. »Ti ukrepi nimajo tako rekoč nobenega vpliva na večjo dosegljivost stanovanj. Obenem pa nas je kriza naučila, da spodbujanje lastništva – še posebej v državah, ki so že pretirano lastniške zaradi zanemarjanja najema – ni najpametnejša usmeritev,« pravi.

Tej rešitvi nasprotuje tudi finančno ministrstvo. Ko se je leta 2008 za vrnitev olajšave zavzela skupina poslancev in ko je leta 2014 vrnitev predlagala skupina občanov na vladnem portalu Predlagaj vladi, je finančno ministrstvo predlogu nasprotovalo. Odgovorilo je, da smo leta 2007 te in druge davčne olajšave v Sloveniji odpravili v zameno za administrativno razbremenitev davčnih postopkov in uvedbo samodejnega informativnega izračuna dohodnine. Namesto različnih olajšav smo tedaj dobili tudi višjo splošno davčno olajšavo in blažjo progresijo dohodninskih stopenj.

Stanovanjsko politiko bo vlada očitno, če sploh, poskušala graditi drugače.