Darja Kocbek

13. 3. 2019  |  Svet

Venezuela je nov primer finančnega imperializma ZDA

Ameriški imperij 21. stoletja je mreža finančnih odnosov, ki jih je mogoče po potrebi uporabljati proti državam, ki se nočejo ukloniti 

ZDA Venezuelo spreminjajo v eno od svojih finančnih kolonij

ZDA Venezuelo spreminjajo v eno od svojih finančnih kolonij
© Conmongt / Pixabay

Svetovalec za nacionalno varnost ZDA John Bolton je bankam, ki poslujejo z vlado venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, zagrozil s sankcijami in ponovil, da ZDA Madura ne priznavajo več, ampak priznavajo začasnega predsednika Juana Guaidoja. »ZDA opozarjajo tuje finančne ustanove, da se bodo soočile s sankcijami, če bodo opravljale nezakonite transakcije v korist Nicolasa Madura in njegove skorumpirane mreže. ZDA Maduru ne bodo dovolile, da krade premoženje venezuelskega ljudstva,« je po poročanju STA dejal Bolton.

Dr. Jack Rasmus, profesor ekonomije in političnih ved na kolidžu St. Mary’s v Kaliforniji, na svoji spletni strani navaja, da je Venezuela nov primer finančnega imperializma ZDA. Že več mesecev je jasno, da so neokonservativci spet prevzeli zunanjo politiko ZDA in državo s spremembo režima v tuji državi vodijo v novo vojno. Današnja Venezuela je po Rasmjusovih besedah klasične primer, kako imperializem ZDA v 21. stoletju uporablja finančne ukrepe za rušenje držav, ki se odločijo umakniti iz njihovega globalnega gospodarskega imperija.

Ker je dolar valuta, v kateri poteka svetovna trgovina, lahko ZDA povzročijo padec vrednosti nacionalnih valut drugih držav. Zaradi tega se naglo podražijo uvoženi izdelki, nastane hiperinflacija, podjetja ne morejo kupiti materialov zato zmanjšajo proizvodnjo in odpuščajo delavce. In tako nastane gospodarska kriza. ZDA imajo na voljo veliko načinov za rušenje nacionalnih valut. Eden izmed njih je zmanjšanje količine dolarjev, ki jih ima gospodarstvo države, v kateri hočejo zrušiti režim in postaviti svojega, na voljo.

Ker je dolar valuta, v kateri poteka svetovna trgovina, lahko ZDA povzročijo padec vrednosti nacionalnih valut drugih držav. Zaradi tega se naglo podražijo uvoženi izdelki, nastane hiperinflacija, podjetja ne morejo kupiti materialov zato zmanjšajo proizvodnjo in odpuščajo delavce. In tako nastane gospodarska kriza. 

ZDA z umikanjem dolarjev iz države in preprečevanjem vnosa dolarjev v državo venezuelsko valuto bolivar rušijo že več let. Po besedah Jacka Rasmusa je Washington v zadnjih letih s svojo politiko silil ameriška podjetja, da so v Venezueli sklepala posle z namenom od tam umakniti dolarje nazaj v ZDA ali v svoje podružnice drugod po svetu. Tista ameriška podjetja, ki so delovala v Venezueli pa so dobila zahtevo, naj se povsem umaknejo iz države in vzamejo s seboj svoje dolarje. Tudi bogate Venezuelce je politika ZDA spodbujala, naj umaknejo svoje dolarje iz države in jih naložijo v sosednji Kolumbiji, kjer je za ta namen ustanovila spletno investicijsko družbo, ali pa jih naložijo v bankah v Miamiju. Zaradi umika se je na črnem trgu dvignil tečaj za tiste dolarje, ki so ostali v Venezueli in s tem je dodatno padla vrednost domače valute bolivar.

Hkrati so ZDA Venezuelcem preprečevale nakup dolarjev v tujini, od ameriških in globalnih bank so recimo zahtevale, naj ne posojajo dolarjev Venezueli in naj ne kupujejo obveznic, s katerimi se zadolžuje venezuelska država.

Glavni način za preprečitev Venezueli, da bi prišla do dolarjev pa so sankcije za države, ki kupujejo njeno nafto. Prodaja nafte je namreč za Venezuelo glavni vir za pridobivanje dolarjev. Zaradi tega je Venezuela začela prodajati nafto predvsem Kitajski in Rusiji. Oblast je prisiljena odplačevati obresti za stare kredite z nafto, ker dolarjev nima.

To taktiko ZDA je spregledalo že več držav, zato so začele izvajati protiukrepe. To pomeni, da odprodajajo dolarje oziroma zmanjšujejo njihov nakup na svetovnih trgih in jih nadomeščajo z zlatom. To počneta predvsem Kitajska in Rusija.

ZDA z umikanjem dolarjev iz države in preprečevanjem vnosa dolarjev v državo venezuelsko valuto bolivar rušijo že več let. Washington je v zadnjih letih s svojo politiko silil ameriška podjetja, da so v Venezueli sklepala posle z namenom od tam umakniti dolarje nazaj v ZDA ali v svoje podružnice drugod po svetu.

Naslednja poteza, s katero ZDA preprečujejo Venezueli dostop do dolarjev, s katerim bi lahko kupovala uvoženo hrano, zdravila in druge dobrine, je, da so zasegle venezuelsko družbo za prodajo nafte v ZDA CITGO. Zasežene dolarje družbe CITGO so ZDA dale opoziciji pod vodstvom Juana Guaidoja, ki so ga priznale kot začasnega predsednika Venezuele. Opozicija s temi dolarji financira svojo protirevolucijo namesto, da bi z njimi kupila hrano, zdravila in druge dobrine, ki jih državljani nujno potrebujejo. ZDA so zasegle tudi sredstva venezuelskih podjetij in državljanov v njihovih bankah in družbah. Zdaj pritiskajo še na druge države, naj uvedejo enake sankcije.

Pred kratkim so se Američani spravili še na venezuelske rezerve zlata, ki jih imajo spravljene v drugih državah, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom. Venezuelsko zlato je bila prisiljena zadržati Banka Citigroup, to zahtevo je dobila tudi britanska centralna banka Bank of England, od držav, v katerih poteka globalna trgovina z zlatom, ZDA zahtevajo, da ga Venezueli ne smejo prodajati. Venezuela bi s svojim zlatom lažje prišla do dolarjev ali hrane, zdravil in drugega nujnega blaga kot z razvrednoteno nacionalno valuto bolivar.

Pred kratkim so se Američani spravili še na venezuelske rezerve zlata, ki jih imajo spravljene v drugih državah, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom. Venezuela bi s svojim zlatom lažje prišla do dolarjev ali hrane, zdravil in drugega nujnega blaga kot z razvrednoteno nacionalno valuto bolivar.

Države, ki se soočajo z velikim padcem vrednosti tečaja svojih valut, lahko dobijo posojilo za stabilizacijo valute pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF). To so v zadnjem času dobile Argentina, Turčija, Južna Afrika in Pakistan. Za Venezuelo to ne pride v poštev, ker imajo ZDA glavno besedo pri odločanju v IMF. Ker tečaj bolivarja pada, je venezuelska vlada prisiljena tiskati vse več bankovcev, da lahko plača uvoženo blago in tako nastaja hiperinflacija. Uvoženo blago se naglo draži.

Padec cen nafte v letih 2017 in 2018 je še dodaten pritisk na bolivar. Na globalni ravni je videti, da padec cen nafte ni povezan ZDA, kar pa ni res. Padec cen v letu 2018 kje neposredna posledica povečanje prodaje nafte, ki jo ZDA pridobivajo iz skrilavca, na več kot 1 milijon sodov na dan. Zaradi povečanja ponudbe je padla cena nafte. Z napovedjo sankcij ZDA proti Iranu je proizvodnjo nafte povečala tudi Savdska Arabija. Zaradi tega je cena padla za 40 odstotkov in s tem prihodki Venezuele od prodaje nafte. Potem je Federal Reserve (Fed), ameriška centralna banka, začela dvigovati temeljno obrestno mero in rasti je začel tudi tečaj ameriškega dolarja. ZDA ob tem še prek svojih bank kontrolirajo tudi omrežje za mednarodna plačila SWIFT in Venezueli preprečujejo uporabo tega sistema.

Na globalni ravni je videti, da padec cen nafte ni povezan ZDA, kar pa ni res. 

Imperializem pomeni vojaško osvajanje in kolonializem. ZDA imajo danes učinkovitejši sistem za vključevanje drugih gospodarstev in izkoriščanje drugih delov sveta. Ameriški imperij 21. stoletja je mreža finančnih odnosov, ki jih je mogoče uporabljati po potrebi. Ko je država, ki se noče podrediti Washingtonu, dovolj oslabljena, jo napadejo bolj neposredno. To se zdaj dogaja z Venezuelo, kjer je finančni imperializem pripravil pot za bolj neposredno politično in vojaško ukrepanje.

Juan Guaido je v soboto pred več tisoč podporniki napovedal velik pohod na prestolnico Caracas in obenem zagrozil, da bo zaprosil za posredovanje iz tujine, če venezuelski predsednik Nicolas Maduro ne bo zapustil položaja. »Ko bo prišel čas«, je možna tudi intervencija od zunaj, je dejal in spomnil, da venezuelska ustava dopušča tako »venezuelske vojaške misije v tujini kot tuje misije v državi«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.