Borut Mekina

15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Politika

Šarec s figo v žepu

Vlada je zvišala plače v javnem sektorju, občinam pa pozabila nakazati denar

Center starejših Trnovo

Center starejših Trnovo
© Borut Krajnc

Od januarja občine druga za drugo dražijo vrtce, kot razlog za to pa navajajo decembrski dogovor med vlado in sindikati o zvišanju plač zaposlenih v javnem sektorju. Predsednik vlade Marjan Šarec se je znašel na udaru, številni mu očitajo, da je dogovor s sindikati javnega sektorja dosegel s figo v žepu. »Takoj ob nastopu vlade ste zvišali minimalno plačo in tudi plače javnih uslužbencev, breme pa prenesli na državljane. Vodite neodgovorno ekonomsko politiko,« je premiera na začetku meseca obtožila poslanka SDS Suzana Lep Šimenko v poslanskem vprašanju. Očitala mu je, da vlada po dogovoru s sindikati javnega sektorja ni zagotovila denarja, zato naj bi bili številni javni zavodi začeli breme višjih stroškov plač valiti na občane.

Pri podražitvah domov za ostarele – ti so po podatkih ministrstva za delo ceno storitev zvišali za približno dva odstotka – to sicer ni očitno. Približno polovica javnih plač je v teh zavodih financirana iz javne zdravstvene blagajne, breme druge polovice plač »hotelskega« osebja morajo nositi oskrbovanci. Iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so sporočili, da bodo letos za izvajanje zdravstvene nege v domovih za ostarele plačali okoli 104 milijone evrov, kar je 7,8-odstotno povečanje. Predsednik skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjak dodaja, da k tem 7,8 odstotka več sodi tudi financiranje dodanih, novih zmogljivosti domov za ostarele, je pa kljub temu s povišanjem zadovoljen. V ZZZS sicer sumijo, da osebje, ki ga plačujejo za zdravstvene storitve, v domovih opravlja tudi oskrbno dejavnost, so pa očitno vendarle pripravljeni malce zamižati, tako da zvišanje cen programa ne bo več kot dvoodstotno …

Šarec ponavlja, da so občine zvišanje plač izkoristile kot izgovor za podražitve. Občine trdijo, da jim kljub dodatnim sredstvom denarja zmanjkuje.

Povsem drugačna je zgodba pri vrtcih. Decembra so se vladni pogajalci s sindikati javnega sektorja dogovorili za v povprečju štiriodstotno zvišanje javnih plač, a v Logatcu bodo občinski svetniki ta teden izglasovali zvišanje cen vrtcev za 8,5 odstotka z utemeljitvijo, da morajo cene prilagoditi zvišanju stroškov dela. Na Ptuju so občinski svetniki že januarja glasovali za osemodstotno zvišanje, v Murski Soboti tudi, v Velenju bodo vrtci dražji za deset odstotkov in tako naprej … V vrtcih morajo starši nositi od 20 do 40 odstotkov stroškov plač. Deloma se torej participacija staršev pri zvišanju plač pričakuje. Preostalo krijejo občine, ki naj bi za ta del dobile dodatna sredstva od države oziroma iz dohodnine. Premier Šarec zato ponavlja, da so številne občine zvišanje plač izkoristile kot izgovor za podražitve, a občine trdijo, da jim kljub dodatnim sredstvom denarja zmanjkuje.

Oglejmo si primer Ptuja in Novega mesta. V Novem mestu so mestni svetniki ta teden glasovali o podražitvi vrtcev za 6,7 odstotka, čeprav so pred točno letom dni cene vrtcev že zvišali za 7,2 odstotka v prvem in 4,7 odstotka v drugem starostnem obdobju. 

Zakaj je podražitev spet potrebna? »Od zadnje spremembe cen v naših vrtcih so se plače v javnem sektorju že dvakrat zvišale,« odgovarjajo iz občine. Drži sicer, da so se občine novembra lani z vlado dogovorile za zvišanje povprečnine, a da bi v Novem mestu izpolnili vse naloge, ki jim jih je z zakoni doslej naložila vlada – so izračunali –, bi jim morali novembra lani povprečnino zvišati ne za 20 evrov, ampak za 55 evrov. Podobno trdijo na Ptuju. Tam so izračunali, da bi morali od države zaradi višjih plač javnih uslužbencev vsak mesec dobiti dodatnih 10 tisoč evrov.

Ptuj je bil ena od prvih občin, ki so zvišale cene vrtcev. Mesto je sicer od države prejelo za štiri odstotke več dohodnine (povprečnina), in kot je za nas izračunala ravnateljica mreže Vrtec Ptuj Marija Vučak, so se jim v vrtcu tudi stroški dela od januarja do februarja zvišali za točno štiri odstotke, kljub temu pa so se občinski svetniki januarja odločili cene vrtcev zvišati za osem odstotkov. Zakaj? Vučakova odgovarja, da imajo na Ptuju – poleg višjih plač – še drugo težavo, ki danes v Sloveniji ni tako redka, to je zmanjševanje števila rojstev in premajhen vpis. Če ni dovolj vpisanih otrok, seveda ni dovolj prihodkov. Vprašanje preveč zaposlenih vzgojiteljic bodo v vrtcu reševali v prihodnjih letih z upokojevanjem, do tedaj pa bodo staršem zagotavljali »nadstandardne« storitve. Ne glede na to so v občini prepričani, da so prevzeli večje breme od občanov: vlada jim je namenila štiri odstotke več denarja za plače, občina pa je februarja – glede na januar – plačala osem odstotkov več subvencij za Vrtec Ptuj.

Pravzaprav v vseh slovenskih občinah načrtujejo zvišanje cen v vrtcih, celo v Ljubljani, kjer so cene oskrbe v teh »zamrznjene« od leta 2012, glede na stroške dela iz daljnega, predkriznega leta 2007. »Cene v vrtcih stroškov ne pokrivajo več, celotno razliko do polne cene programa krije mestna občina iz svojega proračuna,« to pa ne bo šlo v nedogled, pojasnjujejo iz občine. Ljubljana, še dodajajo, daje danes za subvencije vrtcev že 7,7 milijona evrov na leto več kot pred desetimi leti. A na občini se za zvišanje cene oskrbe v vrtcih še niso odločili, ker za zdaj čakajo na prva, dejanska poročila o višje izplačanih plačah. Dolgoročni cilj občine je, da starši poravnajo približno 25–30 odstotkov stroškov v vrtcih, brez mestnih popustov, zgolj po odločbi centrov za socialno delo, pa bi njihov delež znašal več kot 40 odstotkov. Upajo, da zvišanje cen, ki bo prej ali slej prišlo na vrsto, ne bo tako občutno, saj naj bi upoštevali še nižje stroške ogrevanja zaradi energetske sanacije 33 vrtcev. A Ljubljana letos od države ni prejela štiri odstotke višje povprečnine, kolikor so se zvišale plače, temveč zgolj 2,6 odstotka.

Vse dokler se vlada z občinami ne bo dogovorila o zmanjšanju bremen, bodo očitno dodatne stroške morali nositi (tudi) starši, ki imajo otroke v občinskih vrtcih.

V vladi se seveda zavedajo, da država občinam nalaga nova in nova bremena, ne da bi za to zagotovila dodaten denar. Z ministrstva za finance so recimo na naše vprašanje odgovorili, da je bilo letošnje zvišanje stroškov dela v občinah »delno upoštevano« pri izračunu povprečnih stroškov in s tem pri zvišanju povprečnine. Po eni strani zato, ker je vlada povprečnino občinam določila novembra, s sindikati javnega sektorja pa se je dokončno dogovorila decembra. Seveda na finančnem ministrstvu točno vedo, kaj vse so med letom še obesili občinam za vrat. Po podatkih ministrstva za šolstvo so leta 2018 občine imele 8,5 milijona evrov dodatnih stroškov zaradi zvišanja plač in še 810 tisoč evrov zaradi zvišanja plač ravnateljem. Po podatkih ministrstva za infrastrukturo so občine leta 2018 imele dva milijona evrov dodatnih stroškov zaradi evidentiranja dejanske rabe zemljišč. Skoraj milijon evrov je občine stala nova kolektivna pogodba za gasilstvo, tri milijone evrov so jih leta 2018 stale dodatne naloge, ki jim jih je določilo ministrstvo za okolje. Po podatkih Skupnosti občin Slovenije bo občine še dodatnih pet milijonov evrov stal odkup pokopališč v zasebni lasti.

Morda je dodatnih 49,9 milijona evrov, ki jih bodo občine letos prejele na podlagi zvišanja povprečnine, pokrilo zvišanje javnih plač, ne pa vseh drugih nalog. Občine, ki so izračunale, da bi letos potrebovale še dodatnih 70 milijonov evrov, so se zato novembra lani z vlado sporazumele o ustanovitvi posebne delovne skupine, ki naj bi pod pokroviteljstvom ministrstva za finance v šestih mesecih preučila mogoče spremembe zakonodaje z namenom zmanjšanja stroškov občin. Kot so ta teden sporočili z ministrstva za javno upravo, naj bi se doslej delovna skupina dogovorila za zmanjšanje stroškov občin za 30 milijonov evrov pri stroških družinskega pomočnika, zdravstvenega zavarovanja brezposelnih oseb in pogrebnin, na mizi pa je še za dodatnih 70 milijonov evrov ukrepov, ki se nanašajo na oskrbo v domovih za starejše, subvencioniranje stanarin in mrliškopregledne službe. A dokler ukrepi ne bodo sprejeti – dodajmo –, bodo očitno ta bremena nosili (tudi) starši.

V Berlinu vrtci za 23 evrov

V Ljubljani starši povprečno za enega otroka plačujejo okoli 130 evrov

Izak Košir

Vrtec Ostržek v Berlinu

Vrtec Ostržek v Berlinu

Cene programov predšolske vzgoje v vrtcih Mestne občine Ljubljana (MOL) ostajajo nespremenjene od 1. avgusta leta 2012, občina pa se rada pohvali, da ljubljanski vrtci še naprej ostajajo med cenejšimi. Vsaj za zdaj. Tudi Ljubljana razmišlja o podražitvi. Ponekod v tujini pa je drugače, denimo v Berlinu, kjer vrtec za otroka v drugem starostnem obdobju (od 3 do 6 let) stane 23 evrov (plačuje se le prehrana). Berlin se razlikuje od drugih krajev v Nemčiji, saj slovi po svoji socialni politiki in multikulturalizmu.

Oboje, ljubljanske in berlinske vrtce, je izkusila Polona Fijavž, novinarka in dopisnica iz Berlina za TV Slovenija. »Moj otrok hodi v lokalni, najbolj povprečen vrtec, na 24 otrok so trije vzgojitelji (skupine so večje kot v Sloveniji). Je pa res, da v berlinskih vrtcih ni programa, kot je pri nas, otroci sicer delajo, ustvarjajo, ampak poglavitna stvar tukaj je, da so otroci zunaj in da se igrajo. Posledica tega je, da so vzgojitelji in otroci bistveno manj obremenjeni,« pravi Polona Fijavž, ki je imela v Ljubljani izkušnjo z vrtcem Ledina. Po njeni oceni je zdaj v primerljivem vrtcu v Berlinu bolje. »Vzgojitelji v Berlinu imajo tudi več pristojnosti pri odločanju o tem, kakšen program bodo izpeljali, nimajo norm. Ta osnovni, deželni vrtec zagotavlja varstvo vsak dan od 7. do 18. ure,« pojasnjuje dopisnica nacionalne televizije.

Treba pa je dodati, da v berlinskih vrtcih nimajo zajtrka, od prehrane sta na voljo le malica in kosilo, ne ponujajo pa tudi izobraževalnih dejavnosti kot vrtci pri nas.

Izkušnje z berlinskimi vrtci ima tudi tam živeči Gal Kirn, raziskovalec na inštitutu ICI-Berlin. Kirn meni, da je splošna ocena dobra, saj je vrtec v Berlinu dostopen vsem. Poudarja pa, da so čakalne vrste prav tako dolge, saj morajo starši otroke prijaviti eno do dve leti prej in nato so v stiku z več vrtci hkrati, čakajoč, da eden od njih sprejme njihovega otroka. »Resna težava, na kar opozarjajo tudi protesti v zadnjih letih, pa so mizerne plače vzgojiteljic. Te se gibljejo rahlo nad tisoč evrov neto, njihova služba pa je izredno težka. S takšnim prihodkom je v Berlinu, kjer cene rastejo, težko preživeti. Zato je zdaj oblast vzgojiteljicam in vzgojiteljem obljubila osemodstotno povišanje plač,« opozarja Kirn.

Poglejmo cene vrtcev v Ljubljani. V enem od večjih vrtcev so plačila staršev za drugo starostno obdobje (od 3 do 6 let), objavljamo jih zgolj kot primer, razdeljena takole: največ staršev, skoraj 18 odstotkov, za otroka v vrtcu plačuje slabih 112 evrov, ti spadajo v peti dohodkovni razred, na drugem mestu so tisti, ki plačujejo približno 170 evrov, teh je slabih 16 odstotkov (sedmi dohodkovni razred), na tretjem mestu pa so tisti starši, ki plačujejo največ, torej skoraj 248 evrov, ti so iz devetega dohodkovnega razreda in teh je 14 odstotkov. Tistih, ki so plačevanja vrtca oproščeni (socialni primeri), je slabe štiri odstotke. Dodamo lahko še podatek, da morajo tuji državljani v Sloveniji plačevati najvišjo (polno) ceno vrtca.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.