Peter Petrovčič

15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Družba

Strehovec je priznal …

… s tem, ko se je branil z molkom

Tadej Strehovec

Tadej Strehovec
© Mladina

Potem ko je tožilstvo umaknilo obtožnico zoper duhovnika Tadeja Strehovca, slednji pa razglasil zmago svobode govora, so se oglasili oškodovanci – posameznice in posamezniki, ki jih je duhovnikov spletni portal označil za predstavnike kulture smrti, nasprotnike pravice do »življenja nerojenih punčk in fantkov«, morilce skratka …

V izjavi so izrazili obžalovanje, da sodišče zaradi umika obtožnice »ne bo moglo presojati, ali so neresnični, zaničevalni, žaljivi in razčlovečujoči zapisi na Strehovčevem portalu o zagovornicah_kih ustavnih pravic do svobodnega odločanja o rojstvu otrok razpihovanje sovraštva ali ne«. Odgovornost za to po njihovem mnenju nosi Strehovec, ki je v obrambo navajal tehnične razloge »in ni hotel imenovati storilca, čeprav je izrecno povedal, da zanj ve«. Dodali so še, da je zatekanje lastnika spletnega portala 24kul v taktično obrambo s tehničnimi razlogi in nesodelovanjem, ki ga resda lahko osvobodi kazenske odgovornosti, nikakor pa ne etične in družbene, »v resnici tiho priznanje, da so zapisi na portalu njegovega zavoda dejansko zelo sporni«.

Zato bi bilo po njihovem mnenju tudi napačno razumeti, da je umik obtožnega predloga dovoljenje za razpihovanje sovraštva: »Ob tem izražamo skrb, da bo umik obtožnega predloga spodbudil dodatno netenje in razpihovanje sovraštva v družbi, saj ga pri nas, tudi kadar je znano, kdo je omogočal njegovo širjenje, očitno ni mogoče niti procesirati, kaj šele sankcionirati.«

Iz izjave ne izhaja, da bi se oškodovanci odločili za kak drug pravni korak pri svojih prizadevanjih, kot bi bila recimo odškodninska tožba zaradi razžalitve ali krnitve ugleda in dobrega imena.

Prvopodpisana Eva Gračanin pojasnjuje, da o tem, kako naprej, obstajajo različni razmisleki znotraj skupine, a dogovora še ni. V nobenem primeru pa ne želijo, da bi se kakršnakoli njihova aktivnost »razumela kot maščevanje zoper g. Strehovca, saj ne gre zanj, pač pa za človekove pravice na eni in razpihovanje sovraštva na drugi strani«.

Njihova skrb je odveč. Odškodninsko tožbo zoper Strehovca bi težko razumeli kot maščevanje, saj je bolj ali manj edina preostala pravna pot, da se preveri, ali so bili zapisi na Strehovčevem portalu kakorkoli sporni, kakorkoli v nasprotju z zakonodajo. V skladu s smernicami evropskega sodišča za človekove pravice namreč v odškodninskih postopkih lastniki spletnih strani vendarle odgovarjajo za zapise na njih, četudi avtorji »niso znani«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.