Darja Kocbek

27. 3. 2019  |  Politika

Slovenija je leta 2017 za razvojno pomoč revnim državam namenila 64 milijonov evrov. Zaman?

Razvojna pomoč manj razvitim državam ni prinesla veliko, kar pa ne pomeni, da jo je treba ukiniti

© Mike Gonzalez / TheCoffee

V letu 2017 so zahodne države revnim državam poslale 145 milijard dolarjev razvojne pomoči. Največji donatorici sta Evropska unija in ZDA. Znanstvenike pa bolj kot znesek zanimajo učinki. Med njimi je med najbolj glasnimi ekonomistka Nancy Qian, raziskovalka na Northwestern University v Illinoisu. Njena ugotovitev je, da razvojna pomoč manj razvitim ni prinesla veliko, kar pa ne pomeni, da jo je treba ukiniti, je povedala za Standard.

Večina ljudi ne ve, da velik del te pomoči ne dobijo najrevnejše države, ampak politični zavezniki, ki razvojne pomoči morda sploh ne potrebujejo. Ti s tem denarjem veliko krat lahko počnejo, kar hočejo. Večina politikov v revnih državah hoče ta denar večinoma porabiti za zadeve, ki koristijo njim samim. Na koncu je tako rekoč nemogoče kontrolirati, kaj se z njim zgodi, razlaga Nancy Qian.

V letu 2017 so zahodne države revnim državam poslale 145 milijard dolarjev razvojne pomoči. Največji donatorici sta Evropska unija in ZDA.

Na papirju je najmanj razvojnega denarja porabljenega za humanitarno pomoč, čeprav ima večina ljudi v glavi prav to pomoč, ko je govor o razvojni pomoči. Zdravila, hrana in voda so majhen del razvojne pomoči. Veliko denarja od razvojne pomoči je porabljenega za gradnjo infrastrukture in izobraževanje. »Natančno ne vemo, ker ni dobrih podatkov. Malo vemo tudi o nevladnih organizacijah,« razlaga Nancy Qian.

Pred 30 leti smo imeli le nekaj sto nevladnih organizacij, zdaj se jih z razvojno pomočjo ukvarja več tisoč. Med njimi je malo koordinacije. Ker nevladne organizacije v državah v razvoju plačujejo dobro, privabijo tudi številne vladne uradnike, ti ljudje potem manjkajo vladam. Veliko je raziskav, ki so pokazale, da je razvojna pomoč neučinkovita ali celo škoduje. Na vojnih območjih lahko škoduje, ker se milice potem borijo za denar, ki priteka, zato konflikte še razpihne. Na drugi strani imamo raziskave, ki so bile narejene v zadnjih letih, katerih rezultati so spodbudni, recimo s Filipinov ali Ugande, kjer je zaradi mendarodne pomoči umrlo manj ljudi.

Veliko je raziskav, ki so pokazale, da je razvojna pomoč neučinkovita ali celo škoduje. Na drugi strani imamo raziskave, ki so bile narejene v zadnjih letih, katerih rezultati so spodbudni, saj je zaradi mednarodne pomoči umrlo manj ljudi.

Ne glede na to Nancy Qian pravi, da je bilanca milijard dolarjev, porabljenih za razvojno pomoč, žalostna. Veliko je dokazov, da je veliko prinesla, a hkrati ustvarila tudi veliko problemov. Recimo zato, ker razvojni denar dobivajo države, ki imajo grozne vlade, ki ne skrbijo za ljudi. Problem je tudi, ko razvojna pomoč povzroči rast tečajev valut in s tem spravi v težave lokalno gospodarstvo. Res pa je tudi, da je znanost, ko govorimo o raziskavah razvojne pomoči, šele na začetku.

Po besedah Nancy Qian je treba predvsem raziskati, kaj deluje in kaj ne. Veliko ljudi je revnih in potrebujejo pomoč. Jasno je, da mnogim lahko pomagamo do boljšega življenja. Nancy Qian to pravi, ker je bila v državah, kjer je videla lačne, ljudi umirati. Nekatere države imajo takšne stopnje smrtnosti, kot jih je imela Evropa v srednjem veku, tam umre kar tretjina otrok. Zdaj ne potrebujemo razprav, kako povečati znesek denarja za razvojno pomoč, ampak kako tisto, kar je na voljo, bolje uporabiti, pravi Nancy Qian.

Slovenija je po podatkih ministrstva za zunanje zadeve leta 2017 za razvojno pomoč namenila 64,4 milijona evrov.

Slovenija je po podatkih ministrstva za zunanje zadeve leta 2017 za razvojno pomoč namenila 64,4 milijona evrov. Cilj EU je do leta 2030 povečati razvojno pomoč na 0,7 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND). Slovenija se je kot država, ki je vstopila v EU po letu 2002, zavezala, da bo do takrat svoj znesek sredstev za razvojno pomoč povečala na 0,33 odstotka BND. Leta 2017 je bil ta delež 0,16 odstotka BND.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.