Internacionala sovraštva

V sredo zjutraj je Martin Sellner, vodja avstrijskih identitarcev, svojim 31 tisoč sledilcem sporočil, da v Sloveniji živi časten človek. Mislil je na Janeza Janšo. »Hvala, gospod Janša! Časten človek. Hvala,« je zapisal in dodal članek avstrijskega časnika Die Presse, ki poroča, kako vodja opozicije v Sloveniji podpira gibanje Generacija identitete.

Avstrijcem se zdi Janševa podpora zelo nenavadna. Sellner je v policijski preiskavi zaradi suma sodelovanja s teroristično organizacijo, avstrijski kancler Sebastian Kurz pa od svojih koalicijskih partnerjev svobodnjakov zahteva, da se tudi sami jasno in odločno distancirajo od organizacije, ki jo vodi Sellner, torej od avstrijske veje gibanja Generacija identitete. »Desničarski skrajneži niso nič boljši od islamskih skrajnežev. Obe radikalni ideologiji pomenita nevarnost za našo državo, v naši svobodni in liberalni družbi nimata mesta,« je ostro dejal Kurz.

Kakšno zvezo ima to s Slovenijo? Kakšno s terorizmom? Kako je v to vpletena slovenska SDS? Da bi razumeli bolje, se moramo vrniti nekaj let v preteklost.

Sredi aprila 2016 je na brniško letališče iz Istanbula priletelo letalo, na katerem je bil Brenton Tarrant, Avstralec, skrajni desničar, zagovornik ideje o prevladi belcev, oboževalec Andersa Breivika, norveškega nacista, ki je leta 2011 na otoku Utøya ubil 69 ljudi, večinoma mladih. Tarrant je 15. marca storil podobno dejanje, v novozelandskem Christchurchu je vdrl v mošejo in islamski center ter ubil 50 muslimanov. Dejanje je v živo prenašal na Facebooku. A kaj je Tarrant počel v Sloveniji? Je zapustil Brnik? Se je sestal s kakšnim Slovencem? Ali tukaj živijo ljudje, ki se strinjajo z njegovimi idejami, dejanji?

Slovenska policija pravi, da o tem ne ve veliko. »Ker v skladu z določili zakona o prijavi prebivališča ne hranimo več podatkov o hotelskih gostih iz takratnega obdobja, nimamo podatka, ali je oseba bivala v katerem od slovenskih hotelov (ali drugih nastanitvenih kapacitetah) oziroma koliko časa se je zadrževala v Sloveniji,« so policisti pojasnili v odgovoru in dodali, da je policija »preverjala tudi druge možnosti potovanja navedene osebe (rent-a-car, GoOpti …), vendar uporabnih podatkov ni pridobila«.

Več sledi so našli avstrijski policisti. Tarrant je avstrijskemu gibanju Generacija identitete, pravzaprav njegovemu vodji Martinu Sellnerju, nakazal »nenavadno visoko vsoto denarja«. Gre za 1500 evrov, ta donacija pa se je po višini bistveno razlikovala od drugih nakazil, ki jih je prejel Sellner.

»Preiskujemo vse mogoče sume in povezave, podatkov je res veliko. In da, v tem kontekstu preiskujemo tudi Sellnerjeve stike z državljani Slovenije,« pravijo na graškem tožilstvu.

Avstrijski državni tožilec in tiskovni predstavnik tožilstva v Gradcu Hansjörg Bacher je za Mladino potrdil, da sta tožilstvo in policija zaradi suma davčne utaje že dlje preiskovala omenjenega Martina Sellnerja, tudi zato, ker je prek interneta prodajal majice z oznakami identitarnega gibanja. »Gospod Sellner je odpiral celo vrsto bančnih računov in jih tudi zapiral. Že pri tej preiskavi smo naleteli na sumljivo donacijo 1500 evrov, ki pa je postala še toliko bolj sumljiva, ko se je zgodil napad na Novi Zelandiji,« je povedal Bacher. Po tem dogodku je tožilstvo preiskavo s suma davčne utaje razširilo še na sum sodelovanja v teroristični skupini. Na graškem tožilstvu ne morejo podrobno pojasnjevati, kaj so ugotovili do zdaj, poudarjajo pa, da so med hišnimi preiskavami zasegli ogromno dokumentov, računalnikov, telefonov in drugih podatkovnih nosilcev. »Zdaj preiskujemo vse mogoče sume in povezave, podatkov je res veliko. In da, v tem kontekstu preiskujemo tudi Sellnerjeve stike z državljani Slovenije,« so dodali na graškem tožilstvu.

Tarrant je Avstrijo zadnjič obiskal novembra lani, s kom se je sestal, ni znano. Zanima ga avstrijska zgodovina, na enega izmed kosov orožja, s katerimi je pobijal, je vgraviral ime grofa Ernsta Rüdigerja von Starhemberga, avstrijskega feldmaršala, ki je leta 1683 vodil obrambo Dunaja pred Turki. V spomin na to obleganje je 8. septembra lani identitarno gibanje Avstrije pripravilo komemorativno prireditev, ki je potekala v okolici Dunaja na hribu Kahlenberg. Tam se je z baklami in zastavami zbralo nekaj sto mladih, ki so se, kot je zapisal tednik Demokracija, ponosno in hvaležno spominjali zgodovine, junakov, ki so preprečili »islamizacijo Evrope«. Med tistimi, ki so slavili poraz Turkov pred Dunajem, so bili tudi pripadniki slovenske veje gibanja Generacija identitete.

Naključno nakazilo

Generacija identitete je mednarodno gibanje mladih desničarjev, izvorno prihaja iz Francije, črpa iz ideje francoske Nove desnice, iz razmišljanja filozofa Alaina de Benoista, ki že dolgo piše, da naj bi bila evropska civilizacija ogrožena in da izginja evropska kultura. Rešitev je vrnitev v preteklost, k tradiciji, njenim (domnevnim) vrednotam, v homogenizaciji, zapiranju, etnopluralizmu, ki ne dovoli prehajanja in dopolnjevanja. Slovenski sociolog Rastko Močnik je o Alainu de Benoistu dejal, da je neonacist, ki ima rad reakcionarno romantiko, njegova dela pa niso vredna »resnega intelektualnega zanimanja«.

Kljub pogledu v preteklost pa Generacija identitete pri svojem delu uporablja sodobne načine političnega prepričevanja, njeni pripadniki imajo radi spektakle, nenadne akcije, včasih zasedejo kakšno zgradbo (npr. azilni dom), drugič prekinejo kakšno predavanje, slikajo se s transparenti, dejavni so na spletu. V Sloveniji ima gibanje tri podružnice: v Ljubljani, Mariboru in Velenju. Kar je ironično, saj brez priseljevanja tujcev tega rudarskega mesta ne bi bilo.

Martin Sellner, osumljeni vodja avstrijskega gibanja Generacija identitete, je obtožbe o neposredni povezavi s Tarrantom zanikal. Donacijo je priznal in povedal, da se je Tarrantu zanjo tudi zahvalil. To pa naj bi bilo vse, denar, ki ga je dobil od njega, naj bi sedaj nakazal v dobrodelne namene. Podpira zgolj »mirni aktivizem«, sam pa »s tem terorističnim napadom nima ničesar«. Resnica naj bi bila, kot trdi, drugačna, namen donacije naj bi bila Tarrantova želja po radikalizaciji desnih evropskih gibanj, kar pomeni, da so Avstrijci pravzaprav žrtve skrajneža, ki jih je želel z denarjem premamiti v nasilje. V Avstriji je bilo identitarno gibanje sicer nedavno oproščeno sumov spodbujanja sovražnega govora in pozivov k nasilju. Zdaj so se njegovi pripadniki, kot že zapisano, spet znašli v preiskavah.

Kakršnekoli povezave s kriminalnimi dejanji zanikajo tudi slovenski pripadniki Generacije identitete. »Identitarci se ne bojimo pregleda. Ničesar ne skrivamo in prepričani smo, da so naše aktivnosti v zakonskih okvirih svobode izražanja in zborovanja,« so zapisali na svoji spletni strani. »Celotna slovenska podružnica Generacija identitete pokončno in trdno stoji za avstrijskim soborcem Martinom Sellnerjem.«

Slovencem se za zdaj res ni treba bati poglobljenih kriminalističnih preiskav. Na slovenski policiji pravijo, da ne vodijo »predkazenskega postopka zoper osebe, povezane z gibanjem Generacija identitete v Sloveniji«. Priznavajo, da so seznanjeni z obstojem omenjenega gibanja, pa tudi, da gre za širši evropski pojav. »V nekaterih članicah EU so bili pripadniki teh gibanj obravnavani kot storilci kaznivih dejanj z obeležjem nasilja in ogrožanja ustavne ureditve. Slovenska policija pa do zdaj v tej zvezi ni ugotovila elementov kaznivih dejanj, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti, kot tudi s tem v zvezi ni prejela nobene prijave.« Po dodatnem poizvedovanju so še zatrdili, da »policija nima podatka, da avstrijski varnostni organi vodijo preiskavo tudi zoper osebe, povezane z gibanjem v Sloveniji«.

Pravica in odgovornost

V Sloveniji velja ustavna pravica do združevanja; 42. člen ustave določa, da ima vsak pravico, da se svobodno združuje z drugimi. Prepovedi te pravice so dopustne le, »če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni«.

Gibanje Generacija identitete do zdaj v Evropski uniji ni bilo nikjer uradno prepovedano, so pa nekatere njegove člane preiskovali policisti. Recimo v Franciji, kjer se je novinar Al Jazeere pod krinko pridružil pripadnikom tega gibanja v Lillu, posnel njihovo gostilniško hvalisanje Hitlerja ter načrte, kaj bodo naredili z Arabci, in bil hkrati priča uličnemu napadu na mlajšo žensko, ki so jo pretepli zgolj zato, ker se jim je zazdelo, da se ni rodila v Franciji. Policija je kasneje zaradi napada aretirala tri ljudi.

Prepletenost slovenske Generacije identitete in SDS je zelo očitna.

Slovenski pripadniki gibanja se, drugače od evropskih kolegov, skrivajo pred javnostjo. Intervju so dali zgolj Demokraciji, na objavljenih fotografijah akcij pa skrivajo obraze. Kar je nenavadno, v Nemčiji, Avstriji, Franciji radi nastopajo pred novinarji, nadzorovano, umirjeno razlagajo svoje poglede. Ko je lani Facebook blokiral njihove internetne profile, so se preselili na rusko različico Facebooka VKontakte (Vk.com), ki ne pozna omejitev v zvezi s širjenjem sovraštva in sovražnim govorom. Pripadniki slovenske veje Generacije identitete so to selitev označili za zmago nad cenzuro.

Slovenska internetna skupina ima malo več kot 100 članov, med njimi je nekaj tujcev, Rusov, Avstrijcev, Italijanov, pa tudi Slovencev. Med temi je najbolj izpostavljen Matej Hrustek, poklicni gasilec, ki pravi, da ima rad vse ljudi, da ni rasist, težavo pa vidi predvsem v tem, da priseljenci od naše družbe zahtevajo, naj se jim prilagaja. »Da o sistematičnem priseljevanju, zamenjavi populacije, če hočete, niti ne govorimo. Proti temu smo in bomo,« je navrgel v intervjuju za Demokracijo.

Nekateri člani so bolj neposredni, eden pozira z orožjem, drugi širijo novice o tem, da je bil teroristični napad na Novi Zelandiji fake news, nekdo je objavil nacistične simbole, spet drugi tekste o arijski rasi. Slovenska veja Generacije identitete vseskozi zavrača trditve, da simpatizira z nacistično ideologijo. »Če bi spremljali naše delovanje, bi vedeli, da smo mi antifašistična in antikomunistična organizacija. Večkrat smo v svojih objavah obsojali fašizem, prav tako pa tudi nacional šovinizem. Cilj našega delovanja je etnopluralizem in multipolarnost,« so pred dnevi zapisali na Twitterju.

Navidezna miroljubnost

In ravno tukaj je težava, v imenu strpnosti izključujejo, v imenu izvoljenosti izbirajo, v imenu namišljene tradicije omejujejo, vrednotijo. Sami sebe predstavljajo kot rešitelje Evrope, kot novodobne križarje, templjarje, ki naj bi staro celino rešili pred islamom. Generacija identitete ni patriotska organizacija, ampak gre za prikrito rasistično združenje.

Ustavimo se malce pri ideji o multipolarnosti in etnopluralizmu. Pripadniki Generacije identitete, »hipster nacisti«, kot so jih zlovešče ljubkovalno poimenovali mediji, načeloma zavračajo nasilje, pazijo, da se mednje, kakor je bilo prikazano v Al Jazeerinem dokumentarnem filmu Generation hate, ne »vrinejo ostareli nacisti, ki pozdravljajo Hitlerja«. Tudi Portugalec Jose Pedro Zuquet, zgodovinar, ki je izdal posebno knjigo o identitarcih, je v intervjuju za Večer dejal, da naredijo vse, kar se le da, da jih ne bi povezali z nacizmom. »Njihova notranja pravila so jasna in stroga: dovoljene niso niti šale med njimi, norčevanje, ki bi omenjalo nacizem, jude ali antisemitizem. Njihovi sovražniki so globalisti, muslimani in vsi Neevropejci, ki živijo v Evropi.« A stara skrajna desnica, ostareli nacisti in milenijski domoljubi imajo podobne ideje, zanje je prava Evropa zgolj bela Evropa. Da ne dvigujejo roke v nacistični pozdrav, ne pomeni veliko.

Stara skrajna desnica, ostareli nacisti in milenijski domoljubi imajo podobne ideje, zanje je prava Evropa zgolj bela Evropa.

Za brezizhodni položaj, v katerega naj bi se potapljala evropska celina, Generacija identitete ponuja tudi rešitev. To je skupnost narodov, etnopluralizem, kot pravijo, kjer obstajajo narodno čista ozemlja, brez prišlekov, tujcev. In kako do takšne družbe? Preprosto. Identitarci govorijo o remigraciji. O dosledni izselitvi tistih, ki so prišli v Evropo, ne glede na razloge, zakaj so tu, ne glede na to, da so se nekateri rodili v Evropi, ne glede na to, kako dolgo živijo tukaj. Tujce bi poslali nazaj. Preselili bi jih. Kam, ni pomembno. Morda pa na Madagaskar, kamor je nekoč Hitler že želel preseliti Jude, pa se je raje odločil za koncentracijska taborišča in dokončno rešitev judovskega vprašanja, za Endlösung.

Eden izmed treh ciljev slovenske veje gibanja je »boj proti veliki zamenjavi«. Ideja o veliki zamenjavi je konspirativna teorija o tem, da se bela populacija Evropejcev namenoma zamenjuje z ljudmi, ki prihajajo iz arabskih držav in Afrike. Zadaj naj bi bil pretkan načrt, veliki plan, zarota, ki jo izvajajo bruseljske finančne in politične elite. Namen vsega tega je panevropska celina, kjer ne bo narodov, namen je uničenje Evrope, njene kulture, pogrom nad belim evropskim prebivalstvom.

Velika zamenjava je tudi naslov manifesta, ki ga je Brenton Tarrant nekaj minut, preden je začel pobijati ljudi, objavil na internetu.

S forumov v politiko

Lahko bi zamahnili z roko in rekli, da gre za mladinsko gibanje, pomehkužene in instagramovske obritoglavce, ki kot politična subkultura jemljejo te ali one vzorce ter jih prilagajajo svojim ciljem. Lahko bi rekli, da gre za mlade, ki si vzhičeno pravijo, da so herojska kontrakultura, avantgarda, evropska rekonkvista. Lahko bi trdili tudi, da so predvsem smešni, nosijo bakle in zastave, slavijo rituale in križarske rede, spogledujejo se z germanskim ali slovanskim panteonom in trdijo, da so znanilci družbenih sprememb.

Stvar pa je veliko resnejša, njihova »kontrakultura« postaja politični mainstream. Nekateri francoski pripadniki so neposredno povezani z Le Penovo, podobno kot so tudi nekateri avstrijski svobodnjaki povezani z avstrijskimi identitarci, podpredsednik avstrijske vlade Heinz-Christian Strache pa je na družabnih omrežjih delil njihove objave. Enako je v Sloveniji. Na vratih poslanske skupine SNS je nalepka Generacije identitete, člana SDS Žan Mahnič in Branko Grims javno podpirata njene pripadnike. Tudi Janez Janša retvita njihova sporočila, Bernard Brščič, ki po italijanskem zgledu ustanavlja Domovinsko ligo, pa je napisal uvod v njihov manifest.

Prepletenost slovenske Generacije identitete in SDS je zelo očitna.

Pripadniki francoske veje so aprila 2018 zasedli gorski prelaz Col de l’Échelle, ker naj bi ga množično prehajali migranti. Vse skupaj so posneli iz helikopterja in naredili propagandni video, ki se je množično delil po internetu. »Ni bilo pomembno, da tistega dne niso ustavili nobenega migranta,« je o tem zapisal francoski novinar Robin d’Angelo, pomembno je bilo, da je bila akcija na gorskem prelazu deležna velike pozornosti. »Generacija identitete cilja na skrajno desne kroge, njen namen je vriniti vprašanje identitete v medijske vsebine in politične načrte glavnih političnih strank.« Pripadniki Generacije identitete vseskozi poudarjajo, da so nenasilni, do sedaj so resnično delovali tako. To pa ne velja za njihove ideje. »Možnost nasilja je zanje realna že v bližnji prihodnosti, za to krivijo politične elite in liberalne politike. Ne dvomim, da je njihov pogled na prihodnost Evrope apokaliptičen,« je v Večeru opozoril Jose Pedro Zuquet. Kdor sebe vidi kot edinega rešitelja sveta, bo v imenu te ideje hitro priklical Harmagedon.

Prejšnji teden je ljubljansko višje sodišče na sedemletno zaporno kazen pravnomočno obsodilo moškega, ki je marca 2016 poskušal ubiti taksista. Sodniki so bili prepričani, da je bil napad z nožem posledica ideoloških prepričanj. Obsojeni ima tetoviran keltski križ, v njegovi notranjosti je bela svastika, pod križem napis »white pride«. Povod za napad naj bi bilo vprašanje, »ali je taksist Srbin«.

Zgodil se je zločin iz sovraštva, ta iz Domžal ni prvi te vrste v Sloveniji.

Glava v pesku

Kako je Damir Črnčec, ki je danes zaupnik predsednika vlade, pred leti politično priredil poročilo Sove o ekstremizmu

Prepričanje, da pri nas, v mirni Sloveniji, ni desnih skrajnežev, je napačno. Samo v zadnjih desetih letih je obstajalo več različnih med seboj povezanih skupin, ki so javno ali na spletu zagovarjale sporna prepričanja. Njihovi pripadniki sicer trdijo, da gre za patriotizem, ljubezen do domovine, poudarjanje slovenstva, domoljubje, v bistvu pa skandirajo rasistična gesla, mečejo bakle, pišejo grafite in transparente. Včasih so tudi nasilnejši.

Naj omenimo nekatere izmed njih: v Sloveniji sta bili okoli leta 2010 dve mesti, kjer je bilo neonacistično gibanje močno razvito – Domžale in Žiri. Prirejali so se shodi, zasebne koncertne prireditve, različna srečanja. Policija je te dogodke spremljala, v poročilu državnozborske komisije pa je takrat pisalo, da je v »mednarodnih krogih Slovenija zaradi dejstva, da takšni shodi niso prepovedani, postala prava meka za mednarodno dejavnost oziroma sodelovanje ekstremistov«.

Neonacistične skupine nosijo različna imena: Blood & Honour, Headhunters Domžale, pa tudi Slovenski radikali, Tu je Slovenija in Avtonomni nacionalisti. Najmanj dva člana skupine Blood & Honour sta bila povezana s stranko SDS. V tej so imeli celo osebo, odgovorno za stike z neonacisti, po nekaterih podatkih pa naj bi bili pripadnike teh skupin v prostem času urili pripadniki Slovenske vojske.

Vse ni ostalo le pri druženju, pitju piva in pisanju gesel. Skupina neonacistov je recimo vdrla na okroglo mizo o nestrpnosti v Sloveniji na Filozofski fakulteti in skušala prekiniti predavanje. Leta 2009 se je zgodil napad na Cafe Open, pri katerem je bil poškodovan gejevski aktivist Mitja Blažič, sodišče pa je tri napadalce najprej obsodilo (eden izmed njih je imel doma nacistično literaturo), a so bili na vrhovnem sodišču zaradi napačne hrambe DNK pozneje oproščeni. Junija 2016 je okoli 30 zamaskirancev poskušalo vdreti v Rog, kjer so takrat intenzivno pomagali beguncem, podobno se je zgodilo s Sokolskim domom v Novem mestu, kjer so neznanci najprej na vrata narisali svastiko, čez nekaj tednov pa so vanje vrgli še molotovko.

Če spregledamo Šiškovo vardo, se je eden od večjih incidentov zgodil v času vstaj. Med enim izmed ljubljanskih protestov, novembra 2011, se je pojavila skupina nekaj deset posameznikov, policija jih ni ustavila, pomešali so se med mirne protestnike, začeli metati pirotehnična sredstva, kamenje, izzivati, nekateri naj bi bili kričali neonacistična gesla. Med njimi so bili pripadniki skupin Blood & Honour, Headhunters Domžale ter navijaške skupine Green Dragons.

Politika se je morala odzvati. V parlamentu so začeli preučevati ekstremistične skupine, poročila je pisala tudi Sova. Od februarja 2012 do marca 2013 je bil direktor varnostno-obveščevalne službe Damir Črnčec, takrat zaupnik predsednika vlade Janeza Janše (njegova vlada ga je tudi imenovala na to funkcijo). Poročila, ki jih je v tistem času poslancem pošiljala Sova, so bila skrajšana, prirejena, uravnotežena. Nekdanja poslanka Maja Dimitrovski je takrat dejala, da jih je »Sova zavajala«. SDS, Damir Črnčec je bil v tistem času njen podpornik, je pač želela dokazati, da nasilje na vstajah ni bilo organizirano in da ga niso povzročile skupine desnih skrajnežev. Med drugim je bilo v Črnčečevem poročilu zapisano, da je težko potegniti ločnico med »patriotizmom, domoljubjem, desnim ekstremizmom in nasilnim desnim ekstremizmom«.

Je pa zato Sova ovadila več novinarjev, ki so poročali, kakšne informacije zbira oziroma zakaj jih ne. Nekdanji novinarki Dela Anuški Delić so očitali, da je v člankih leta 2011, v katerih je opisovala povezavo med neonacisti in stranko SDS, objavila tajne podatke. Pregon se je začel ravno na podlagi Črnčečeve ovadbe. Kasneje je Sova ovadila Erika Valenčiča (RTV), ki je poročal o politično prirejenem poročilu o ekstremističnih skupinah, preganjali pa so tudi novinarko Dnevnika Meto Roglič in novinarja Petra Lovšina. V vseh teh primerih je tožilstvo odstopilo od pregona, ki ga je zahtevala Sova.

Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je decembra lani vladi predlagala nekaj priporočil za okrepitev varnosti v Sloveniji. Med drugim so govorili o nespoštljivem odnosu do državnih simbolov, o pomenu vladavine prava, o negativnih demografskih gibanjih, kibernetskih grožnjah in islamskem terorizmu. Besed o nevarnosti desnih ekstremističnih skupin v priporočilih ni. Na drugi strani pa je vlada bolj konkretna. V odgovoru na priporočila poslancev je zapisala, »da se ob vse večji polarizaciji družbe predvsem na spletu širijo sovražne vsebine, ki vsebujejo elemente radikalizma«.

Damir Črnčec je danes svoja stališča malce popravil. V intervjuju za Siol je dejal, »da so v Sloveniji prisotni vsi trije tipi radikalizmov oziroma ekstremizmov, to so desni, levi in tudi islamski fundamentalizem«.