5. 4. 2019 | Mladina 14 | Politika
Več kot petina družinskih zdravnikov še ima rezerve do praga, po katerem bi lahko zavračali nove paciente
Ni dvoma, da družinski zdravniki trdo delajo. Vendar pa trditev, da država na tem področju ni naredila nič, ne drži. In tudi očitek, da gre za nov poskus privatizacije zdravstva, je treba resno obravnavati.
Družinski zdravniki že leta upravičeno opozarjajo državo, da bo primarno zdravstvo težko zdržalo pritiske starajoče se družbe. Mnogi med njimi imajo zelo radi svoje delo in bolnike, vendar so že izčrpani. Na fotografiji je družinska zdravnica prim. Simona Repar Bornšek iz Zdravstvenega doma Ljubljana pred napovedno stranjo svojega predavanja, kjer piše, da gre za »najlepši poklic«.
© Borut Krajnc
Slovenski mediji so te dni polni novic o zlomu primarnega zdravstvenega sistema in množičnih odpovedih, ki jih vlagajo družinski zdravniki. To se je že zgodilo v Kranju in Nazarjah, podobno so napovedali zdravniki v Celju in na Ptuju, kriza se širi po državi, javnost je paralizirana s številkami o desetinah tisočih bolnikov, ki da bodo ostali brez osebnega zdravnika. To je tako močna grožnja, da je argumentirana debata zelo težka. Po družbenih omrežjih in medijih krožijo anonimni opisi zdravnikov o njihovi izgorelosti, pri čemer seveda to aktivira čustva vsakega slehernika. Sindikati in Zdravniška zbornica opozarjajo, da so standardi, ki jim jih določa država oziroma njen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), odločno previsoki.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.