Darja Kocbek

10. 4. 2019  |  Svet

Narejena prva študija, ki je pokazala celovit vpliv onesnaževanja s plastiko

Onesnaževanje oceanov s plastiko nas vsako leto stane več milijard dolarjev

Plastika potuje več kot 3000 kilometrov in ne razpade desetletja, s tem pa se tudi povečajo tveganja za širitev invazivnih vrst in bolezni.

Plastika potuje več kot 3000 kilometrov in ne razpade desetletja, s tem pa se tudi povečajo tveganja za širitev invazivnih vrst in bolezni.
© maxpixel.net

Onesnaževanje oceanov s plastiko nas vsako leto stane več milijard dolarjev, v pravkar objavljeni študiji ugotavljajo znanstveniki. Onesnaževanje s plastiko škodljivo vpliva na ribištvo, akvakulturo, rekreacijo in globalno dobro počutje. Koristi, ki jih imajo ljudje od oceanov, se vsako leto zmanjšajo med 1 in 5 odstotkov, stroški za to pa znašajo do 2,5 milijarde dolarjev, po poročanju Guardiana opozarjajo znanstveniki.

Odpadki iz plastike stanejo še do 33 tisoč dolarjev na tono v obliki zmanjšanje okoljske vrednosti. Vsako leto pristane v oceanih 8 milijonov ton odpadne plastike. Vodja študije dr. Nicola Beaumont, okoljska ekonomistka na Plymouth Marine Laboratory, razlaga, da je to prva raziskava za ugotavljanje družbenega in gospodarskega vpliva plastike v morjih. Ti izračuni so po njenih besedah prvi poskus določitve cene plastike. Potrebnih bo še več raziskav, da bi prišli do prave cene, a že zdaj je znano, da so dejanski stroški plastike podcenjeni.

Vsako leto pristane v oceanih 8 milijonov ton odpadne plastike. 

Sedanja ocena ne vsebuje neposrednih in posrednih vplivov na turizem, promet in ribištvo, pa zdravje ljudi. Smeti iz plastike najdemo povsod po svetu, od najbolj naseljenih do najbolj oddaljenih obal. Te smeti škodljivo vplivajo na zooplankton, nevretenčarje, ribe, želve, ptice in sesalce, je pokazala študija. Avtorji so tudi ugotovili, da plastika oblikuje nove habitate za bakterije in alge. Te kolonije »povečujejo« možnosti za širitev alg in bakterij, saj plastika potuje več kot 3000 kilometrov in ne razpade desetletja, s tem pa tudi tveganje za širitev invazivnih vrst in bolezni.

Dr. Kayleigh Wyles, predavateljica ekološke psihologije na univerzi Surrey pravi, da je omenjena študija prva, ki je pokazala »celovit« vpliv onesnaževanja s plastiko. Poleg uničujočega vpliva na naše naravno in morsko okolje plastika neposredno in posredno vpliva tudi na družbo. Določitev velikanskih oprijemljivih in neoprijemljivih stroškov, povezanih s plastičnimi odpadki v morju, je lahko le spodbuda za zaščito morij za prihodnje generacije, pravi Kayleigh Wyles.

Poleg uničujočega vpliva na naše naravno in morsko okolje plastika neposredno in posredno vpliva tudi na družbo.

Tudi Nicola Beaumont upa, da bo študija spodbudila storitve za reševanje problema onesnaževanja s plastiko in »nam pomagala sprejemati informirane odločitve«. Onesnaževalci morajo zdaj plačevati za ogljikov dioksid, ki ga spuščajo v zrak. Nekaj podobnega bi morali uvesti tudi za plastiko.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.