Darja Kocbek

 |  Politika

Smrtna kazen za ženske

Predvolilna kampanja v ZDA pritegne največ pozornosti, ko je govora o pravici do splava

Pravice žensk so človekove pravice

Pravice žensk so človekove pravice
© Marc Nozell / Flickr

V ameriški zvezni državi Alabama več kot 60 od 105 članov parlamenta podpira predlog zakona, s katerim nameravajo povsem prepovedati splav in za kršitelje uzakoniti zaporno kazen med 10 in 99 let. Z zakonom, ki so ga podporniki splava poimenovali »smrtna kazen za ženske«, bi po poročanju Independenta prepovedali splav tudi ženskam, ki zanosijo po posilstvu ali incestu. Splav bi dovolili le v primeru »resnega zdravstvenega tveganja za mater nerojenega otroka«.

Predlagatelji zakona splav med drugim enačijo z nekaterimi največjimi zločini v zgodovini, kot holokavst. Trdijo tudi, da je od leta 1973, ko je vrhovno sodišče presodilo v prid splavu, v ZDA bilo splavljenih 50 milijonov otrok, kar je tri krat več, kot je bilo skupaj žrtev nemških koncentracijskih taborišč, čistk na Kitajskem, v Stalinovih gulagih, na bojiščih v Kambodži in genocida v Ruandi.

Če bo predlog zakona sprejet, bodo zdravniki, ki bodo izvedli splav, obtoženi izvedbe najhujšega kaznivega dejanja.

V spletni izdaji Spiegla Milena Haseernkamp piše, da podpredsednik ZDA Mike Pence pravi, da se nobeden predsednik ZDA do zdaj ni tako zelo zavzemal za pravice »nerojenega življenja«, kot sedanji predsednik Donald Trump. Nasprotniki splava vidijo v njem priložnost za spremembo čim več zakonov, ki dovoljujejo splav. Dostop do splava želijo čim bolj omejiti.

Če bo predlog zakona sprejet, bodo zdravniki, ki bodo izvedli splav, obtoženi izvedbe najhujšega kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena zaporna kazen od 10 do 99 let.

Med podporniki splava je med najbolj glasnimi Julie Burkhart, ki vodi organizacijo Trust Women. Ta organizacija, ki ima v ZDA tri klinike, v katerih opravljajo splave, si prizadeva ženskam olajšati dostop do splava.

Walter Niederberger na SRF piše, da z nobeno temo v ZDA ni mogoče bolje delati predvolilno kampanjo kot s pravico do splava. Lani so dobro financirane cerkvene organizacije splav uporabile za prepričevanje konservativnih volivcev, naj se udeležijo kongresnih volitev. Po imenovanju Bretta Kavanaugha za vrhovnega sodnika imajo najbrž zadnjo možnost, saj o pravici do splava odloča vrhovno sodišče.

Prelomno odločitev je sprejelo leta 1973. Vrhovni sodniki so takrat odločali o zahtevi nosečnice, ki je hotela narediti splav, in tožilca iz zvezne države Teksas, ki ji je hotel to prepovedati. Sodniki so takrat s 7 proti 2 glasovoma odločili v prid nosečnici. Na to odločitev se v ZDA sklicujejo vselej, ko gre za pravico do splava. Vrhovno sodišče bo v kratkem odločalo o več zahtevah za prepoved splava in pri tem odločanju bo glas Bretta Kavanaugha odločilen.

Pastor Rob Schenck, ki je včasih podpiral prepoved splava, zdaj opozarja, da kdor splav obravnava s političnimi motivi, brez izjeme zlorablja bolečino, trpljenje in strah tistih, ki jih problem osebno prizadeva. To ne velja le za splav, ampak za vse zadeve, ko gre za človekove pravice. To velja tako za konservativce kot liberalce.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.