Darja Kocbek

17. 4. 2019  |  Družba

Vse več je nestandardnih delovnih mest, ki bi jim prav tako morale pripadati temeljne pravice 

Nova direktiva, ki jo je sprejel Evropski parlament, naj bi zagotovila temeljne delavske pravice tudi dvema do trem milijonom delavcev z netipičnimi pogodbami

© Borut Krajnc

Delodajalci so dolžni zaposlenim za polni delovni čas ob zaposlitvi povedati, katere pravice imajo. Za gospodarstvo z začasnimi in zelo prožnimi oblikami zaposlitev (v angleščini se zanj uporablja izraz »Gig Economy«), kar je recimo značilno za voznike podjetja Uber, to ne velja. V tem močno spremenjenem okolju za delo je po poročanju die Welt nastala siva cona med navideznimi in pravimi samostojnimi podjetniki ter posledično večinoma nejasnimi pravicami za zaposlene.

To velja tudi za pomočnice v gospodinjstvih in zaposlene, ki v pogodbi o sklenitvi delovnega razmerja nimajo navedeno, kolikor delovnih ur morajo opraviti. S temi pogodbami se pogodbeni stranki sicer dogovorita za opravljanje storitev za določeno plačilo, vendar pa ni določeno, koliko delovnih ur mora delodajalec na mesec zagotoviti delavcu. Zato kot minimalna zaposlitev velja nič delovnih ur.

Delavci v skladiščih trgovskih centrov, v restavracijah verig s hitro hrano in delavci v logističnih centrih so izključeni iz veljavne evropske direktive, zato ne morejo uveljavljati pravice, da jim je delodajalec dolžan pravočasno sporočiti, kdaj bodo delali. Nova direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, ki jo je sprejel Evropski parlament, naj bi jim to omogočila. Države članice jo bodo moralei prenesti v svoj pravni red v treh letih.

Delavci v skladiščih trgovskih centrov, v restavracijah verig s hitro hrano in delavci v logističnih centrih so izključeni iz veljavne evropske direktive, zato ne morejo uveljavljati pravice, da jim je delodajalec dolžan pravočasno sporočiti, kdaj bodo delali.

Po podatkih Evropske komisije temeljnih pravic, ki pripadajo zaposlenim, do zdaj ni moglo uveljavljati dva do tri milijone delavcev v Evropi, ki delajo na podlagi netipičnih pogodb. Glavno vprašanje ob sprejemanju direktive je bilo, kdo je v današnjem času sploh delavec.

Z novo direktivo je želel Bruselj uzakoniti merila za odločanje, od kdaj je treba nekoga obravnavati kot delojemalca in s tem ne glede na nacionalne predpise pridobi pravice, ki jih mora delodajalec zagotoviti delojemalcem. Osnovno načelo naj bi z uveljavitvijo direktive postalo, da zaposlenim pripadajo temeljne pravice, ki jih mora zagotoviti delodajalec, ko so finančno ali organizacijsko odvisni od delodajalca. V članicah EU, ki menijo, da so delavske pravice strogo nacionalna pristojnost, z ureditvijo tega področja na ravni EU niso zadovoljne. Tudi v evropskem parlamentu so nekateri poslanci do tega predloga kritični. Opozarjajo, da je opredelitev, kdo je delojemalec, na ravni EU novost, zato posledic ni mogoče predvideti.

Svarijo tudi, da bo nova direktiva preveč obremenila majhna podjetja. Delodajalci bodo po novem recimo morali že prvi dan, v izjemnih primerih pa najkasneje v tednu dni delojemalcem predstaviti najpomembnejše vidike pogodbe o zaposlitvi, da si bodo lahko lažje organizirali življenje. Poleg popisa delovnih obveznosti in začetka dela to vključuje tudi trajanje, plačo, običajni delovni čas na dan ali referenčni delovni čas, če delovnega časa zaradi okoliščin ni mogoče predvideti.

Osnovno načelo naj bi z uveljavitvijo direktive postalo, da zaposlenim pripadajo temeljne pravice, ki jih mora zagotoviti delodajalec, ko so finančno ali organizacijsko odvisni od delodajalca.

Uzakonitev posebnih pravic je predvidena za dela prek platform. Lastnik platforme bo moral sodelavcem v bodoče povedati, koliko plačanih ur ima zagotovljenih, kakšen je odpovedni rok brez odpravnine oziroma odškodnine. Če lastnik platforme delo odpove v krajšem roku, je delavcu dolžan plačati odškodnino.

Evropski poslanec Enrique Calvet Chambon, ki je za odločanje evropskih poslancev pripravil poročilo, je po potrditvi nove direktive izjavil, da poslej nobeden delodajalec v Evropi ne bo mogel več zlorabljati prožnosti trga dela.

»Na posvetovanjih s socialnimi partnerji se je potrdilo, da so v EU potrebni preglednejši in bolj predvidljivi delovni pogoji. V tem predlogu je upoštevan kompromis med varnejšo zaposlitvijo v sedanjih in prihodnjih ureditvah dela, omogočanjem prožnosti in zagotavljanjem enakih konkurenčnih pogojev. Predlog tudi v celoti upošteva nacionalne prakse socialnega dialoga, saj socialnim partnerjem omogoča, da nove minimalne zahteve glede delovnih pogojev uvedejo s kolektivnimi pogodbami,« je decembra predlani, ko je evropska komisija objavila predlog direktive, sporočil podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis, ki je pristojen za evro in socialni dialog ter finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov.

»Svet dela se hitro spreminja, vse več je nestandardnih delovnih mest in pogodb o delu. To pomeni, da vse več ljudem grozi nevarnost, da zanje ne bi več veljale osnovne pravice, med katerimi je na prvem mestu pravica do seznanitve s pogoji, pod katerimi delajo. Več preglednosti in predvidljivosti bo koristilo tako delavcem kot podjetjem.«
(Marianne Thyssen, evropska komisarka za zaposlovanje)

»Svet dela se hitro spreminja, vse več je nestandardnih delovnih mest in pogodb o delu. To pomeni, da vse več ljudem grozi nevarnost, da zanje ne bi več veljale osnovne pravice, med katerimi je na prvem mestu pravica do seznanitve s pogoji, pod katerimi delajo. Več preglednosti in predvidljivosti bo koristilo tako delavcem kot podjetjem,« pa je sporočila evropska komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.