Peter Petrovčič

19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Politika

Zarotniški vrhovi pravosodja

Sodnik je opozoril na politične pritiske na svoje delo, ki terjajo resno obravnavo

Osvoboditev Milka Noviča, april 2019

Osvoboditev Milka Noviča, april 2019
© Blaž Samec, Delo

»To, da je imel Novič pošteno sojenje, je pogojeno z odločitvijo, da si uničim kariero,« je v zaključni besedi ob razglasitvi oprostilne sodbe za Milka Noviča, ki je bil na prvotnem sojenju sicer pravnomočno obsojen za umor nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, presenetil sodeči sodnik Zvjezdan Radonjić. Dodal je, da so se nanj ves čas sojenja vršili »hudi pritiski«, da kot sodnik »ne sme soditi pošteno«. Kdo je v ozadju teh pritiskov, okrožni sodnik ni povedal, ne dvomi pa, da »odločitve segajo v same vrhove pravosodja«. Zakaj bi bil deležen pritiskov? Ker je šlo za politično občutljivo zadevo? Kdo je pritiskal nanj?

Da gre za politično občutljivo zadevo, je bilo očitno ves čas. Milko Novič je nekdanji županski kandidat SDS. Dva meseca prej, preden naj bi bil storil umor, oktobra 2014, je neuspešno kandidiral za župana Sežane. Ko je postalo jasno, da ga tožilstvo sumi umora, je njegovo obrambo prevzel Jože Hribernik, odvetnik, ki zastopa le najvišje funkcionarje SDS ali njihove zunajstrankarske sopotnike. V zadevi Patria je recimo zastopal upokojenega brigadirja in dolgoletnega tesnega Janševega sodelavca Toneta Krkoviča.

Ko se je po pravnomočni obsodbi Novič obrnil na ustavno sodišče, češ da ga sodišče drži v priporu protizakonito, mu sodišče sicer ni ugodilo, je pa eden izmed sodnikov takšni odločitvi nasprotoval in napisal obsežno ločeno mnenje, v katerem je namigoval, da Novič sploh ni kriv. To je bil ddr. Klemen Jaklič, ustavni sodnik, izvoljen na izrecno željo SDS. Novič se je potem obrnil na vrhovno sodišče, kjer je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. To sodišče je Noviča izpustilo na prostost do končne odločitve in potem je bila tudi ta odločitev pričakovana – razveljavitev obsodbe in vrnitev v ponovno sojenje. O zadevi je odločal petčlanski senat, poročevalka v zadevi, torej sodnica, ki je predlagala odločitev in napisala odločbo, je bila Barbara Zobec, ki je svojo ideološko pripadnost SDS pokazala večkrat, tudi javno s podporo njenemu županskemu kandidatu v Ljubljani leta 2006.

Primer je na ponovnem sojenju dobil na mizo sodnik Radonjić, eden redkih v tem postopku brez očitnih povezav s SDS. Je pa nekoč že sodil v pozornost zbujajoči politični zadevi zoper Janeza Janšo – ko je tožilka v zadevi Patria Branka Zobec Hrastar Janšo in njegovega odvetnika Francija Matoza ovadila zaradi krive ovadbe in žaljive obdolžitve, ker sta vztrajala, da je ponaredila enega izmed dokazov. Janša in Matoz sta bila oproščena.

Kdo je vršil pritisk na sodnika? SDS ali kaka druga politična opcija? Ali obe?

Sodnik Radonjić se je na ponovnem sojenju Noviču odločil angažirati sodnega izvedenca telekomunikacijske stroke, da bi izrekel mnenje, ali so mobilni lokacijski podatki, ki Noviča postavljajo na kraj zločina, neizpodbitni ali je mogoča tudi napaka. Izbral je Mitjo Štularja. Kljub temu da je temu zaradi več izločitvenih razlogov nasprotoval odvetnik Jamnikove vdove Miha Kunič in čeprav bi lahko izbral tudi drugega izvedenca. Štularjevih povezav s SDS je namreč veliko. V preteklosti je bil tudi udeleženec in govorec na zborovanjih pred sodiščem v podporo Janši, skupaj z Novičevim odvetnikom Hribernikom pa je med soustanovitelji svetovnonazorsko desnega društva Glasno. Noviča je v svojem izvedenskem mnenju razbremenil.

A sodnik Radonjić seveda ni imel v mislih teh političnih povezav ali pritiskov, pač pa druge, iz drugih, nepovezanih ali celo nasprotnih interesnih ali političnih krogov, ki segajo »v vrhove pravosodja«. To pa so izjemo resna opozorila, ki nikakor ne bi smela ostati neopažena. Oziroma kot je na spletni strani In media res zapisal Boris Vezjak. »Mar ni to povsem jasen in enoznačen razlog, da ministrstvo za pravosodje in pristojni organi za nadzor nemudoma raziščejo dogajanje, ki ga je opisal sodnik Radonjić kot obliko pritiska nase? Mar nimamo dobrih razlogov verjeti, da je ta bodisi res deloval pod pritiski bodisi je njegova sodba v tem primeru nestrokovna in pristranska, če se bo izkazalo, da takšnih pritiskov sploh ni bilo? Kako naj verjamemo v kvalitetno delo sodnika, če se je zgodilo prvo ali drugo – v obeh primerih je to katastrofalna novica. Če izjav sodnika ne bo obravnavalo pravosodno ministrstvo, sodni svet in ustrezni organi, je v tej državi mogoče čisto vse,« ugotavlja Vezjak.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.