Jure Trampuš

19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Politika

Skriti milijoni

Avstrija in Francija uvajata digitalni davek, Slovenija tuhta

Protest pred Applovo trgovino zaradi njihove »davčne optimizacije«

Protest pred Applovo trgovino zaradi njihove »davčne optimizacije«
© Profimedia

Avstrijska vlada je napovedala, da bo uvedla digitalni davek. Obdavčila naj bi velika tehnološka podjetja, katerih skupna globalna vrednost je vsaj 750 milijonov evrov. Zanje naj bi veljal petodstotni davek na prek spleta pridobljene prihodke od oglaševanja. Po nekaterih predvidevanjih naj bi tako Avstrija na leto zbrala okoli 200 milijonov evrov, manjši del tega izkupička naj bi bil namenjen krepitvi digitalizacije tamkajšnjih medijev.

Zamisel o digitalnem davku ni nova, države so se o njem poskušale dogovoriti na ravni EU, a so bile neuspešne. Zdaj poskušajo same. Poleg Avstrije digitalni davek napoveduje tudi Francija. Govori o davku GAFA – gre za kratico za Google, Apple, Facebook in Amazon. Razmišlja podobno kot Avstrijci, pripravila je osnutek zakonodaje, po kateri bodo digitalna podjetja, ki v svetu na leto ustvarijo več kot 750 milijonov evrov prihodkov, obdavčena s triodstotnim davkom na prihodke iz naslova digitalnega oglaševanja, prodaje osebnih podatkov in nekatere druge prihodke. Francija naj bi tako zbrala 500 milijonov evrov na leto. Francoski finančni minister je ta davek ponosno poimenoval »davek za 21. stoletje«, s katerim naj bi se »povrnila davčna pravičnost«.

Tudi generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde je konec marca na spomladanskem srečanju IMF in Svetovne banke dejala, da digitalna podjetja v državah, kjer delujejo, plačujejo premalo davkov, to pa pomeni, da je manj sredstev za javno blagajno. »Lahkoten način, s katerim so se multinacionalke sposobne izogniti davkom, in tri desetletja trajajoče zniževanje davčnih stopenj spodkopavata vero v poštenost celotnega davčnega sistema. Sedanja mednarodna struktura davkov na dobiček pa je zastarela.«

In kaj si o vsem tem mislijo na slovenskem ministrstvu za finance? Zagovarjajo zgolj globalne, ne začasnih, parcialnih rešitev. »Najučinkoviteje bi bilo sprejeti globalno rešitev (pripravljeno na ravni OECD), s katero bi celovito in dolgoročno rešili težave, ki izhajajo iz digitalnega gospodarstva in se nanašajo na davčno področje.« Res je sicer, da se zavedajo, da utegne biti pot do splošnega soglasja dolga, »zato bi bilo smiselno za vmesno obdobje podpreti kratkoročne rešitve na ravni Evropske unije«. Na ministrstvu sicer spremljajo, kaj se dogaja v drugih državah, a vendar, alternativni, nacionalni predlogi, sprejeti enostransko, »bi težavo rešili v bistveno manjšem obsegu in občutno manj učinkovito«.

To je morda vse res, toda boljši so majhni koraki kot zgolj stopicanje. Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je recimo dejal, da lahko francoski davek negativno vpliva na ameriška podjetja in francoske državljane, vendar francoska vlada (za zdaj) svojih načrtov ne namerava spremeniti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.