Staš Zgonik

19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Družba

Avtocestna manija

Gradnja dodatnih pasov kot kratkovidna dolgoročna rešitev

Običajen dan na ljubljanski obvoznici

Običajen dan na ljubljanski obvoznici
© Borut Krajnc

Ljubljanski avtocestni obroč je zaradi nenehnega povečevanja prometa zadnja leta na nekaterih odsekih v času prometnih konic na robu zmogljivosti. Količina prometa na obvoznici in vpadnicah ponekod že presega njihovo zmogljivost, to se kaže v upočasnjenem prometu in zastojih.

Ministrstvo za infrastrukturo je konec prejšnjega meseca predstavilo izhodišča za reševanje teh težav. Ta predvidevajo preureditev več odsekov avtocest v šestpasovnice. Predstavitev se časovno ujema z uradno pobudo za začetek postopka umeščanja v prostor. »Postopek umeščanja v prostor v povprečju traja osem let. Primorski in štajerski krak bosta imela zaradi tranzitnega prometa prednost, dela pa bi lahko začeli okrog leta 2025. Vsa dela bi se po oceni strokovnjakov morala končati do leta 2040,« je zapisano v sporočilu za javnost. Cena predvidenih gradbenih posegov naj bi znašala od 600 milijonov do 1,2 milijarde evrov.

Novica je med okoljevarstveniki povzročila slabo voljo. Cestni promet je že danes največji vir izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji. Z dodatno cestno infrastrukturo pa se bo, opozarjajo, uporaba cest samo povečala. »Naše avtoceste so polne. A če zgradimo nove avtoceste, bodo tudi tiste polne. To je neskončna spirala,« je lani za Mladino dejal dr. Matej Ogrin, strokovnjak za geografijo prometa z ljubljanske Filozofske fakultete. V koaliciji nevladnih organizacij za trajno prometno politiko so zapisali, da je širitev prometne infrastrukture zadnji ukrep, ki ga sodobna razvita država, kot je Slovenija, lahko uporabi za zagotavljanje mobilnostnih možnosti prebivalcev. »Dokler cenejši, hitrejši in učinkovitejši ukrepi za odpravljanje prometnih zablod slovenske polpretekle zgodovine niso izpeljani, je širjenje neupravičeno.«

Nekaj podobnega je v intervjuju za Mladino dejal tudi okoljski minister Jure Leben, tik preden je odstopil. »Literatura s tega področja je jasna – dodatna cesta pripelje dodaten promet. In seveda veliko posla tistim, ki se ukvarjajo z gradnjo cest. Treba je narediti preskok v glavi s cest na železnice.«

Na ministrstvu za infrastrukturo mirijo, da nikakor niso pozabili na druge ukrepe. Izhodišča, ki so jih predstavili, predvidevajo tudi ukrepe trajnostne mobilnosti in razvoja železniške infrastrukture. Nekatere, kot je uvedba enotne vozovnice za javni promet in uvedba hitrih avtobusnih linij, naj bi izpeljali že letos. Slovenske železnice naj bi že letos dobile prve nove vlake od skupno 52 predvidenih. »S tem bo zagotovljenih dovolj vlakov, da bo na nekaterih odsekih mogoče preiti na taktni sistem v prometnih konicah,« pojasnjuje direktorica direktorata za kopenski promet Darja Kocjan. »Velik potencial ima kamniška proga. Potrebna je nadgradnja in vsaj delna, če ne celotna dvotirnost. Načrtuje se navezava na kamniško progo z letališča Brnik. S tem se nam odpre tudi možnost evropskega sofinanciranja.« A po njenih besedah je študija prometne ureditve, ki jo je po naročilu DARS izdelala družba PNZ, pokazala, da samo ukrepi trajnostne mobilnosti in nadgradnje železnic ne bodo dovolj. »Poselitev Slovenije je za kaj takega preveč razpršena. Ne želimo spodbujati dnevnih migracij z avtomobilom. Ne želimo spodbujati tovornega prometa po cestah. A če v tej fazi ustavimo nadgradnjo cestne infrastrukture, bomo zelo omejili razvoj Slovenije.«

Kot trdi vodja sektorja za ceste na ministrstvu Zvonko Zavasnik, začetek umeščanja v prostor še ne pomeni, da bo širitev cest res udejanjena. Postopek so, zatrjuje, začeli bolj na zalogo.

»S tem načrtom želimo biti pripravljeni za primer, ko bomo zaradi naraščanja prometa potisnjeni ob zid in bo širitev nujna.«

Začasno naj bi težavo preobremenjenosti ljubljanskih avtocestnih vpadnic na nekaterih odsekih reševali z uporabo odstavnega pasu v prometnih konicah. »A glede na študijo tudi to na dolgi rok ne bo zadostovalo,« pravi Darja Kocjan. »Najbolj veseli bomo, če bo treba zgraditi čim manj cestne infrastrukture. Še vedno pa bomo potrebovali ceste. Ne verjamem v prihodnost, v kateri bomo vsi leteli z letalniki.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.